Črepinja

by Mirt Komel

Kaj je lepšega kot Grčija poleti? Ljubezenska zgodba v poletni Grčiji prepletena s skrivnostjo izginule črepinje. Na robu arheološkega dogajanja se splete ljubezenske vez, ki je krhka kot črepinja, okoli katere se vse vrti. Ko črepinja skrivnostno izgine, se pod detektivsko lupo znajdejo vsi – tudi prijateljski in ljubezenski odnosi.
Črepinja, peti roman Mirta Komela, združuje prvine romana skrivnosti, postmoderne detektivke in akademskega romana. Skupina slovenskih študentov arheologije se v zadnjem letniku študija v spremstvu svojega profesorja in njegovega asistenta napoti na prakso v Grčijo. V romanesknem prepletu grške mitologije s sodobnostjo na »koncu časa« se roman bere kot alegorija generacije, ki se opira na antično preteklost, da bi našla smisel v nesmiselni sedanjosti.

390 pages, Hardcover

Published June 10, 2025

Reviews

[Nika · Rating 3 out of 5]

2-3

[Tanja Šterman · Rating 4 out of 5]

Skupina študentov arheologije skupaj s profesorjem in asistentom odpotuje v Grčijo na izkopavanja. Prvoosebni pripovedovalec je Hugo Belarmin iz Trsta. Želela bi si izvedeti kaj več o njem, pa tudi o drugih udeležencih odprave, a roman je izrazito linearen in ne pojasni ničesar iz preteklosti oseb.

Roman je precej dolg, skoraj 400 strani, sestavljen je iz prologa, devetih poglavij in epiloga. Brala sem ga kar dolgo. Vsak dan kakih štirideset strani, eno poglavje.

Prijateljstva in ljubezni, prepiri in razhajanja, ... za moj okus so študenti malo preveč neznosno polni samih sebe in svojega znanja, ko se pijani pecajo s citati v stari grščini in razpravljajo o antičnih tragedijah.

Počasi (res zelo počasi) se ustvarja napetost. In ko Hugo izkoplje pomembno črepinjo, se stvari zapletejo. Sploh ko črepinja izgine in se vmeša policija. Odnosi so krhki kot črepinja in kraja arheološkega artefakta ima vpliv na vse udeležence.

Roman malo spominja na Skrivno zgodovino Donne Tarrt (kolikor jo imam v spominu). Zaprta skupina študentov, profesor, zločin.

Všeč so mi bila razmišljanja profesorja o vlogi univerze danes. O bolonjski reformi, o tem, da univerzitetni študij ne bi smel biti podrejen 'praktičnosti' in 'uporabnosti' in temu, da 'se splača', ampak je osnovni smoter univerzitetnega študija, sploh tistega, ki ga ponuja država, omika njenih državljanov. Razvijanje njihovih talentov, njihovih osebnosti. Ah, ja. Tudi jaz sem idealistka ...