Cimra je vznemirljiv in angažiran novi roman v zbirki Razmerja, ki predstavi romanco med dvema neobičajnima cimroma: strastnim kubanskim glasbenikom svobodnega duha in Slovenko, ki se ob njem nehote začne topiti. Knjiga ni samo vroča, ampak tudi družbeno kritična, saj je pripoved položena v neizprosni svet prekarnosti.
Mirna jih ima nekaj čez trideset in spada med mlade odrasle, ki so kljub neumornemu delu obsojeni na življenje s cimri. Za preživetje v vse bolj gentrificirani Ljubljani tako ni več dovolj obetavna akademska kariera: da lahko pokrije najemnino in stroške, dela še kot turistična vodička. Ko ji cimra Laura v iskanju boljših možnosti pobegne v tujino, se Mirna loti iskanja nove sostanovalke. In na vratih se pojavi Carlos! Kubanski glasbenik je čisto nasprotje sivomišne Slovenke: spontan, glasen, ambiciozen, predvsem pa zelo strasten. Roman, ki požgečka s sočnostjo in zbode z družbeno kritičnostjo!
Knjige in zbirke Razmerja so v zadnjih dveh letih zame res krasna priložnost za pobeg v svet ljubezenskega romana, ki mi počasi a vztrajno leze pod kožo. Všeč mi je, da so zgodbe v Razmerjih netipične, prav tako njihove junakinje, in to ne bi moglo bolj veljati za nikogar, kot za našo glavno junakinjo Mirno iz romana Cimra.
Mirna je stara nekaj čez trideset let in kot doktorska študentka denar služi z delom na fakulteti in občasnim delom turistične vodičke. Vseeno si ne more privoščiti svojega stanovanja, zato si ga deli s cimrami. Ko se zadnja cimra odseli v tujino, se v njenem stanovanju proti njeni volji znajde nov cimer - Carlos, kubanski glasbenik, ki je v Ljubljano prišel z željo po študiju. Vroč in strasten postavi Mirnin svet na glavo.
Roman odkriva različne problematike mladih odraslih v Sloveniji, sploh tistih v prekarnih dejavnostih. Po mojem mnenju sicer pokaže še drugo plat, ki je sicer Mirna in njena družba ne vidijo ravno jasno in sicer problematiko večnih študentov, ki iščejo prihodnje izzive v novih oblikah izobraževanja, ne pa tako zelo v načinih, kako bi se s svojo izobrazbo preživeli in predvsem živeli človeka vredno življenje. Meni osebno se zdi, da je včasih treba najprej poskrbeti za to, da boš imel streho nad glavo in nekaj za na kruh namazat, pa tudi ta kruh je treba z nečim kupit. Mirnin odnos do dela vodičke se mi je zato na trenutke zdel res ponižujoč, saj se mi zdi, da je vsako delo častno, predvsem pa nikomur ne pade krona z glave, če za preživetje pač počne nekaj, kar je pod njegovim izobrazbenim statusom. Ampak to še enkrat dobro oriše situacijo v teh časih, ko se mi zdi, da bi vsi želeli vse doseči lažje, hitreje, z manj truda.
Mirna se sicer trudi, zelo. Predvsem ugotoviti "kaj dafak bi rada," kot se sama izrazi v romanu. In to čisto do konca romana z njo ugotavljamo tudi bralci. In še enkrat, tudi to je dober odraz današnje družbe in "mladih odraslih." Hvala bogu, da živimo v časih, ko imamo možnost to ugotavljati tako dolgo.
Roman je označen tudi kot družbeno kritičen in zagotovo je to ena od stvari, ki ga skuša ločiti od "navadnega ljubiča," čeprav tudi "samo" z ljubezensko zgodbo ni nič narobe. Sama ljubezenska zgodba v romanu je dokaj jasna in tudi polna klišejev, ki jih imamo (bodimo realni) čisto radi. Seksi tujec, ženska, ki se končno prepusti užitku, pričakovani zapleti, … v resnici je to recept za zabavno in lahkotno branje, ki pa ga je avtorica začinila z dobro mero družbene kritike.
Če bi si nekdo naredil seznam tematik, ki se jih je treba v feminističnemu družbenokritičnem romanu leta 2025 dotakniti, je avtorica najbrž obkljukala čisto vse. Nekatere teme so bile vpletene bolj, druge manj organsko, a dotaknili smo se resnično vsega. In, če boste ruknili takratkega (ja, ja, minister za zdravje opozarja …) vsakič, ko je omenjena ena od teh tem, vam vsakih nekaj deset strani grozi stanje, v katerem bi se tudi vi, enako kot Mirna, še z večjo lahkoto prepustili šarmom seksi Kubanca.
Žal je to knjiga, s katero je zelo, zelo veliko zelo, zelo narobe.
Čeprav naj bi roman bil družbeno kritičen in feminističen, jaz tega ne vidim. Na površini deluje, da so izpolnjeni vsi pogoji za feministična, antirasistična in antimizogena stališča, ampak zgodba in pisanje pokaže ravno nasprotno: vse ženske so opisane mizogeno, prisoten je tako direkten rasizem kot indirekten v obliki fetišizma.
Zgornjim problemom se pridružuje še veliko klišejev, sploh tistih v stilu "če bi to bral v knjigi, se bi zdelo kot kliše" (približen večkratni citat iz knjige), pa tudi napake v faktualnih dejstvih.
Zgodba želi biti kritična do prekarnosti, a v tej vlogi se nahaja doktorska študentka s ponižujočim odnosom do del, za katerih ni potrebna visoka izobrazba. Poleg tega je ta 34-letnica z obnašanjem in razmišljanjen (izven postelje) podobna kaki pubertetnico.
Žal bi še kaj lahko dodala, a mislim, da je več kot dovolj.
Najboljša stvar pri tem romanu se mi zdi družbena kritika, ki se dotakne različnih aktualnih tem (priseljenci, šovinizem, rasizem, birokracija, izobraževalni sistem itd.). Na drugi strani pa se mi zdi romanca bolj šibka točka (na trenutke mi je vse skupaj delovalo površinsko). Poleg tega se mi je zdel način pisanja bolj podoben najstniškemu in mi ni ravno stekel. Mogoče sem pa jaz zastarela ali pa bolj zahtevna, kaj pa jaz vem.🤷🏼♀️🤭😅
Romanca se mi je zdela površinska oziroma nisem zares začutila kemije med glavnima likoma. Tudi stil pisanja mi ni bil najbolj všeč. Več bi si želela dejanskih pogovorov med Mirno in Carlosom in ne samo opisov oz. naštevanj o čem sta se pogovarjala. Se pa knjiga zelo hitro bere.
Luštna zgodba, lahkotno branje. Meni je bila precej predvidljiva (ampak tudi nič narobe s tem). Družbene kritičnosti se dotakne, morda bolj površinsko, ampak da vseeno vsaj malo za misliti.
Ni nek presežek ampak enega Carlosa bi si vsaka zaslužila enkrat v življenju (ni treba, da je ravno s Kube, da ne bomo preveč klišejski, ker je le-teh v knjigi že kar nekaj).
A smem dodati, da mi je "Mirna" šla malo na živce na trenutke. Morda sem jo le po letih malo prerastla.
Čeprav nisem ciljna skupina za ljubiče, sem v branju uživala. In to je konec koncev najbolj bistveno. Mirna je mlada ženska, ki piše doktorat in dela na univerzi kot mlada raziskovalka, a kljub temu nima druge možnosti kot bivanje s cimri v najemniškem stanovanju. Dodaten denar služi kot turistična vodička. Carlos je nadarjen kitarist s Kube, ki bi rad študiral na jazz oddelku na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po spletu okoliščin Mirna in Carlos postaneta cimra.
Plusi: - odličen jezik. Ravno prav duhovit, ravno prav slenga (ok, to je stvar okusa), zabavno besedotvorje (golonogost, not-in-ven-kanje). - končno erotični prizori, ki niso niti patetično izumetničeni niti vulgarni niti pocukrani. Pač pa lepo vključeni v dogajanje in berljivi. - aktualna tematika, problemi mladih odraslih v Sloveniji (podnajemniki, prekariat, položaj tujcev pri nas ...), vloga žensk v družbi, v roman je lepo vključena Laura, prijateljica glavne protagonistke, ki živi v Berlinu in se ukvarja s feminističnimi temami.
Minusi: - tako kot je v krimičih obvezno truplo, je očitno v ljubičih obvezen začetek, kjer se protagonista spoznata in si gresta (vsaj z ene strani) neizmerno na živce. Ne razumem. Kot bi brala en in isti roman vedno znova. - prav tako ne razumem 30+ letnic, ki takoj po seksu zgrabijo telefon in pošljejo sms prijateljici: "iii, pravkar sva se dala dol." No, nič zato, če jih ne razumem - ne pričakujem, da bodo junaki počeli le stvari, ki jih odobravam. Problem je, ker je od Bridget Jones dalje to postala stalnica chick-lita in je že malo dolgočasno. (No, Bridget je pred tridesetim leti uporabljala še stacionarni telefon in puščala sporočila na odzivniku.)
Zaključek: Odličen, berljiv, zabaven ljubezenski roman. "...ljubezen je stvar sedanjosti. Je dejanje, ne obljuba." Za to prvo plastjo pa je tudi aktualen problemski roman o življenju mladih danes.
Zanimivo - kljub temu, da nisem ciljna skupina, mi postaja zbirka Razmerja vedno bolj všeč. Sploh z letošnjima romanoma Suzane Zagorc in Simone Hamer. Pa tudi Karmen Petric, Jerca Cvetko in Petra Julia Ujawe so mi bile berljive in zabavne. Edino Srebrne vezi Kaje Bucik Vavpetič res niso bile zame.
Knjigo Cimra sem v roke vzela s pričakovanjem sodobne romance, dobila pa romanco in družbeno kritiko. Gremo lepo po vrsti.
Pripoved se začne v Ljubljani, kje naša glavna junakinja končuje doktorat, ki ji bo ali ne bo prinesel zaposlitve. Živi v najemniškem stanovanju, ki si ga mora zaradi stroškov, deliti s cimrom. Zgodba se zaplete, ko v njeno življenje vstopi karizmatičen kubanec, ki kot ona, išče svoj prostor pod soncem.
Zgodba me je pritegnila, ne le zaradi tem, ki jih odpira, delo na črno, odnosi, iskanje prostora zase v svetu, ki je velikokrat krut, temveč tudi zaradi ljubezenske zgodbe. In kot ljubiteljica le-teh, me je ta res pobožala po duši.
Carlos, na prvi pogled brezkrben in vročekrven kubanec, se v Mirno, hladno in zorganizirano slovenko zaljubi na prvi pogled. Ona pa se upira, dokler se lahko. Torej recept za popolno romanco.
Vse lepo in prav, vendar me je jezik pisanja zmotil. Razumem, da v centralni Sloveniji tiščijo anglizme kjer lahko. Bodimo iskreni, tudi mlajši v naših koncih to počnejo. To me sicer ne moti pogovorno. Ko pa se gre o pisani besedi, pa me vsekakor zmoti. Moji možgani niso hoteli sodelovati do nekaj deset strani v knjigo, ker niso na prvi pogled prepoznali določenih besed. Kar je škoda, glede na to, da so pomembni podatki navedeni ravno v teh straneh.
Če povzamem. Roman sem prebrala v enem večeru, kar pomeni, da me je držal do te mere, da ga nisem mogla odložiti, vendar se mi je milo rečeno preveč zatikalo ob zgoraj omenjenih anglizmih, da bi rekla, da je popoln. Vsekakor ni slab, daleč od tega, vendar je s stilom pisanja, zame, pisan le za določen krog ljudi.
"Trije meseci z njim so ji dali toliko življenskega ognja, da se je vse prej zdelo kot dimna zavesa."
📖 Cimra, Simona Hamer
No, pa sem prišla tudi jaz do nje preko knjižnične izposoje. Aprila sem se udeležila predstavitve knjige, kjer me je avtorica navdušila s svojo osebnostjo in predstavitvijo, zato sem imela visoke upe. Knjigo sem hitro brala, zgodba je tekoča in se ukvarja z zanimivimi temami, od tegob z mentorji in doktoratom, čakanja na rezultate sprejemnih izpitov, komuniciranja s prijatelji in družino in seveda, kot pravi že naslov- s cimri. Resna in zadržana Mirna po spletu okoliščin dobi za cimra tujca Carlosa, ki s svojim življenskim stilom in optimizmom razburka življenje glavni junakinji. In ona njemu. Nekaj poudarka je tudi na ljubezni in erotiki, ampak je ni bilo preveč, da bi pokvarila tok zgodbe.
Kar me je malce zmotilo v zgodbi so nepoznane besede, imam občutek, da si je nekatere avtorica kar malce izmislila. Na trenutke se mi je zato zgodba malce zaustavila, kasneje sem začela take besede in stavke kar malce ignorirat, da me ni preveč ustavljalo pri branju. Vseeno pa so bila pričakovanja previsoka.
V romanu Cimra je prepletajo ljubezen, prijateljstvo, prekarno delo, delo na crno, glasba, intimnost, zaskrbljenost, gentrifikacija glavnega mesta, kulturne razlike, lepota, privzgojeni vzorci obnasanja, erotika, motivacija....... Roman pokaže, da ljubezen (v vseh svojih vrstah in oblikah), sila, ki nam daje največji zagon, nas včasih brcne v rit, nastavi ogledalo in nas spodbuja, da si prizadevamo biti najboljša različica sebe.
Roman je tudi poseben zaradi svojega jezika in uporabe malo nevsakdanjih besed. Meni je to super zabavno! Zelo priporočam!
Še ena dobra iz zbirke Razmerja. Lahkotna in hitro berljiva, zraven pa se dotakne aktualnih tem, birokracije, rasizma, feminizma, patriarhije, mejnih preprek, zakonov... dokaz, da biti "priden" v življenju ne doprinese vedno željenega rezultata.