Nemogoče

by Nina Dragičević

Nova knjiga Nine Dragičević je pionirsko delo – prva knjiga o skladateljicah na Slovenskem. Medtem ko so nas učili, da zgodovina tukajšnjega prostora premore tako rekoč natanko eno skladateljico, Josipino Turnograjsko, jih je Dragičević v skoraj desetletju raziskovanja srečala mnogo več, v več stoletjih, v mestih in vaseh. Skladateljice, tako se zdi, prihajajo in odhajajo, komajda kaj povedo o sebi, še najmanj o svojih umetniških aspiracijah. Živijo kot neznatni zapisi v starem časopisju, za trenutek se sprehodijo prek Prešernovega trga ali pa iznenada dvignejo roko iz vreče na podstrešju tega ali onega samostana. Morda jih nihče ni vprašal o njih samih, morda niso želele povedati, morda so povedale, a so jih zgodovinski procesi iskanja Velikega umetnika preprosto odvrgli. Kaj to pove o njih? In kaj o nas? In res, to ni le knjiga o njih, skladateljicah na Slovenskem, pač pa zlasti knjiga o vseh ostalih. Namesto tradicionalnega biografskega pristopa avtorica uporabi pojavnost vsake izmed teh žensk za izhodišče, iz katerega se prikazujejo naša življenja, stremljenja, zatiki, možnosti ustvarjanja, včasih odsotnost možnosti, naša sodobnost. Kar bi lahko bila znanstvena študija, pri Dragičević tudi v smislu forme in jezika postane inovativno leposlovno delo. To je hibridno literarno delo, avtorica prehaja med poezijo in prozo, združuje ju, vanju poleg konkretnega podatka umešča esejistično subjektivnost in teoretsko preciznost, znane forme se razmajejo in nato združijo v en sam silovit tekst.

Genres: Poetry

224 pages, Paperback

Published January 1, 2025

Reviews

[Tanja Šterman · Rating 4 out of 5]

Že dolgo nisem kakšne knjige tako težko pričakovala. V Beletrininem napovedniku izdaj za leto 2025 sem prebrala, da bo to knjiga o skladateljicah na Slovenskem. Ne znanstvena študija ne biografija, ampak hibridno literarno delo, ki prehaja med poezijo in prozo, med znanstveno objektivnostjo in umetniško subjektivnostjo.

Kdo bo to bral, če ne jaz? Profesionalna glasbenica, obsedena bralka, feministka, Slovenka? Čeprav se mi je branje na začetku zatikalo, sem vztrajala. In splačalo se je.

Ni lahko branje. Kot ni (bilo) lahko biti skladateljica na Slovenskem. Prva težava je ogromno število citatov in opomb, ki so oštevilčeni in jih je treba poiskati na koncu knjige. Veliko listanja in iskanja prave opombe. Enajststranski seznam literature na koncu je praktično neberljiv. Po abecedi, v drobnem tisku, brez odstavkov. A opombe in bibliografija so za tiste, ki jih zanima znanstvena, dokumentarna stran tega literarnega dela. (Mene je zanimala, vsekakor, a priznam, da se nisem poglobila v vsak citat posebej, prav tako nisem z lupo brskala po seznamu nadaljnjega branja. Bi bilo pa gotovo zanimivo.)

Leposlovna, poetična stran tega dela pa mi je bila zelo všeč. Teče kot glasbeno delo, s številnimi spremembami ritma. S podaljšanimi presledki med besedami, s pisanjem v dveh stolpcih na eni strani, s prepognjenimi stranmi, kjer je treba knjigo obrniti za 90 stopinj, z odlomki, ki so členjeni po prizorih, s kratkimi odstavki, ki so grafično videti kot kitice pesmi - in nasprotno - s celimi stranmi težko čitljivega besedila brez členjenosti na odstavke.
Če bi morala povedati, na koga me je ta slog asociiral, bi se najprej spomnila na Evo Mahkovic in njen Toxic. Pa morda malo na Anjo Radaljac - po členjenosti besedila, ki deluje kot ritmizacija. A primerjave so seveda nehvaležne in krivične. Nemogoče je popolnoma unikatno literarno delo. Pretresljiv prikaz usode ustvarjalnih žensk skozi zgodovino in hkrati zavedanje, da se stvari le počasi spreminjajo na bolje.

Ni za vsakogar. Pa saj nobena knjiga ni. A mislim, da ni potrebno biti glasbenik ali glasbenica, da bi ti branje knjige Nine Dragičević veliko dalo ...