Moja pot : zbirka romarskih zgodb in razmišljanj

by Andreja Grahek (Editor)

Zbirka romarskih zgodb in razmišljanj Moja pot vsebuje 58 kratkih zgodb in razmišljanj slovenskih avtorjev z različnih romarskih poti v Sloveniji, Španiji, Italiji, ..., 9 kratkih zgodb tujih romarjev, ki so prehodili vsaj en del poti sv. Jakoba v Sloveniji (Camino Slovenija), njihova likovna dela in barvne fotografije z romarskih poti. Vsak, ki je kdaj romal ali hodil, je najprej naredil isto – tisti prvi korak, odločitev: grem! Sledile so priprave in odhod od doma. Zapustili smo toplo zavetje doma, njegove varnosti in predvidljivosti, in šli na pot, v neznano, z zaupanjem, da bo vse dobro, s sprejemanjem vsega, kar nam pot prinese. In kot je razlog za odhod na pot pri vsakem drugačen, so različna tudi doživetja na poti, vsak ima s poti drugačno zgodbo ali spoznanja. Ko ta pestra doživetja in različne poglede podelimo med seboj, smo vsi bogatejši, več vemo, spoznavamo drug drugega in se lahko tudi bolje razumemo. In ker smo si med seboj različni, te zgodbe tudi predstavimo vsak po svoje: v besedi, s fotografijo, z ilustracijo, na lahkoten oz. smešen način ali kot resno premišljevanje in spoznanje s poti. A vsi smo hvaležni, da smo šli, za pot in za preizkušnje na njej. Tako je nastal trajen zaklad spominov na Pot sv. Jakoba in druge romarske poti, na ljudi ob njih in na njih. Ob branju zgodb boste lahko obudili marsikateri spomin na svoje romanje. Nekoga pa bodo mogoče vzpodbudile, da zbere pogum in gre na pot. Saj ni nikoli prepozno. Poti čakajo, da jih prehodimo. Zakaj bi čakali, da življenje mine brez teh doživetij?

305 pages, Paperback

Published January 1, 2025

Reviews

[Mojca Rudolf · Rating 5 out of 5]

Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji je ob svoji 25.letnici izdalo knjigo Moja pot: Zbirka kratkih zgodb in razmišljanj. Gre za, večinoma krajše zgodbe, celo pesmi: utrinke romarskih poti, ali razmisleki o le-teh; kolaž raznovrstnih razmišljanj o tem, kaj romarjem pomeni hoja, zakaj vedno znova ubirati poti in sprejemati nova doživetja.
Zelo zanimiva in raznovrstna zbirka: ne glede na to, ali ste kadarkoli bili na kateri od poti Camina ali ne, jih je prijetno prebirati. Neverjetna raznolikost me je očarala. Za kar nekaj poti sem slišala prvič. Veliko zgodb je po slovenski poti. Presenetljivo, a mnogo teh je zgodb tujcev, ki so se šli potepat po slovenskem Caminu, kar je nedvomno plus celotni knjigi. Kot recimo vprašanje, zakaj se odpravljamo le na tuje, če pa imamo tako lepo pokrajino. V eni od zgodb po dolenjski veji romarka zelo lepo napiše: srečala število drugih popotnikov: 0.
Torej: knjiga je prekrasen poklon hoji. Je kot zvezdni utrinki na nebu; skozi zgodbe se utrinja vsa lepota romarskih poti, na katerikoli že, ali v tujini ali v Sloveniji, in skoraj iz vseh veje misel o tem, kako zelo te lahko hoja zasvoji; kako zelo te srbijo pete, da hodiš in hodiš in hodiš. Vmes pa se seveda utrinjajo misli, doživetja in srečanja s samim seboj.
Resnično lepa knjiga: takšna, ki jo bereš počasi, zgodbo za zgodbo ali po naključnem vrstnem redu. Ogleduješ si slike, pokrajine in srečnih, včasih utrujenih obrazov, a namen vse skupaj je tako zelo lep, predvsem pa preprost. Včasih je dovolj, da samo prestavljaš korake; kilometer za kilometrom, ne da bi potreboval karkoli več, predvsem ne tistega materialnega, po katerem hlepimo, brez da bi nas napolnilo z nečem več. Morda pa je prav hoja tista, ki nas navda z mirom in trenutki sreče...

[Andreja Grahek · Rating 5 out of 5]

Knjiga je zbirka zapisov romarjev in pohodnikov, napisanih iz srca. Gre za zgodbe, vesele ali žalostne, razmišljanja ali refleksije, ki so nastali sproti ali kasneje, že doma, ko obujaš spomine in ugotavljaš spremembe, ki so posledica dogodkov na poti.
Marsikomu bodo obudili spomine na lastno hojo. Nekoga drugega bodo mogoče vzpodbudilim da naredi prvi korak in gre.
Slovenski avtorji opisujejo hojo po Sloveniji in tudi po poteh drugje po svetu, medtem ko tuji avtorji opisujejo svoja doživetja na poti sv. Jakoba v Sloveniji. O naši deželi in ljudeh pišejo lepo, pohvalno.

Meni je knjiga res lepa, in bogata s fotografijami, ki dopolnjujejo besedila. Tudi če niso vsa profesionalno izpiljena v neskončnih preigravanjih in premetavanjih besed sem ter tja.