Dvanajst zgodb o dvanajstih različnih ženskah. Druži jih hrepenenje po boljšem življenju, verjamejo, da obstaja nekaj več od golega preživetja.
V njeni prvi zbirki kratkih zgodb spremljamo preplet intimnih in družbenih dejavnikov, ki junakinjam narekujejo tempo spopadanja z vsakdanjikom. Vsaka ženska je na svoj način vpeta v družinska, partnerska, družbena in ekonomska razmerja sodobne družbe, v kateri še niso odpravljene neenakosti, ki izvirajo iz patriarhalne ureditve.
Zgodbe žensk spremljamo skozi oči neobremenjenega, včasih ciničnega, včasih globoko empatičnega tretjeosebnega pripovedovalca. Slog opisovanja je ostro realističen, v skladu z večnim stanjem krize na začetku 21. stoletja. Raznovrstne protagonistke druži vera, da nekje obstaja neomejena svoboda. Občutek samega hrepenenja po svobodi je ujet v sliki ene od protagonistk v dnevni sobi. Ocean na steni.
Nedolgo tega sem na tem mestu razpravljala o tem, da ne maram kratkih zgodb, ki so preveč kompleksne. Da ne maram reševati rebusov med branjem in ugotavljati, kaj se je sploh zgodilo in kje je poanta. No, pri zgodbah Tjaše Mislej teh težav nisem imela. Nasprotno. Sicer zanimive zgodbe o sodobnih ženskah v različnih življenjskih situacijah so se mi zdele še preveč enostavne in enodimenzionalne. Ali pa sem kaj ključnega spregledala.