Dvanajst zgodb o dvanajstih različnih ženskah. Druži jih hrepenenje po boljšem življenju, verjamejo, da obstaja nekaj več od golega preživetja.
V njeni prvi zbirki kratkih zgodb spremljamo preplet intimnih in družbenih dejavnikov, ki junakinjam narekujejo tempo spopadanja z vsakdanjikom. Vsaka ženska je na svoj način vpeta v družinska, partnerska, družbena in ekonomska razmerja sodobne družbe, v kateri še niso odpravljene neenakosti, ki izvirajo iz patriarhalne ureditve.
Zgodbe žensk spremljamo skozi oči neobremenjenega, včasih ciničnega, včasih globoko empatičnega tretjeosebnega pripovedovalca. Slog opisovanja je ostro realističen, v skladu z večnim stanjem krize na začetku 21. stoletja. Raznovrstne protagonistke druži vera, da nekje obstaja neomejena svoboda. Občutek samega hrepenenja po svobodi je ujet v sliki ene od protagonistk v dnevni sobi. Ocean na steni.
3-3.5/5 ⭐️ same zgodbe so zanimive, raznolike, dobro napisane, hitro berljive, hkrati (žal) hitro pozabljive. razen ene, na katero še kdaj pa kdaj pomislim-sonja-so druge zgodbe izpuhtele iz mojega spomina
Nedolgo tega sem na tem mestu razpravljala o tem, da ne maram kratkih zgodb, ki so preveč kompleksne. Da ne maram reševati rebusov med branjem in ugotavljati, kaj se je sploh zgodilo in kje je poanta. No, pri zgodbah Tjaše Mislej teh težav nisem imela. Nasprotno. Sicer zanimive zgodbe o sodobnih ženskah v različnih življenjskih situacijah so se mi zdele še preveč enostavne in enodimenzionalne. Ali pa sem kaj ključnega spregledala.
Ne mine dan, ko se ne bi spomnila na katero od zgodb. Ko zlagam v pomivalni stroj. Ko pisem zvecer clanke, ko otrok zaspi. Ko vidim v UKC urejeno streznico. Ko slisim zgodbo bolnika, ki ima 5 traktorjev, a bi jih zamenjal za zeno. Zgodbe pustijo pecat, te zaznamujejo. Tako kot ne pozabis Beznice Emile Zola ali pa Nakita de Maupassanta, kar spremljajo te. Nezmotljivo je to poklon slovenski kulturi. Poznavanje bioloskih procesov pa je strasljivo dobro za knjizevnico. Ocean na steni ima slog velikih umetnikov. To ni pocitnisko branje o ljubezenskih tezavah, to je zivljenje. Vse zgodbe delujejo tako prepricljivo, kot da gre za osebno izpoved, a so si tako razlicne, da je to res nemogoce. Knjigo bi priporocila vsem studentom, mamam, ocetom, partnerjem,... vsem.
Zelo zabavno branje, vsakdanje zgodbe povprečnih žensk, pripovedane na tako dober način da izpadejo unikatne, vzbudijo bralcu čustva in napetost in vsaka stran bralcu pred očmi naslika živo dogajanje opisano v knjigi. Zelo priporočam, prebrala v enem vikendu, izkušnja branja vsake zgodbe je podobna kot da bi binge gledala epizode neke serije na netflixu, samo da je knjiga, napisana v slovenščini in kraj dogajanja slovenija, kar naredi vse skupaj neprecenljivo
Meni je zelo žal, ampak te zgodbe se berejo, kot da bi jih napisala UI. Ne vem, zakaj je zdej tak trend, da se pisatelji izogibajo večstavčnim povedim in da ponavljajo imena v vsakem stavku. Ideja za temi zgodbami je sicer super (torej popisati neke univerzalne ženske izkušnje), na izvedbi pa pogrnejo. :(
Avtorica s tenkočutnostjo obravnava soočanje z različnimi situacijami, v katerih se v današnjem času znajdejo ženske. Izjemen slog, izbrušen jezik in občasno kanček ironije pritegnejo, da z užitkom bereš zgodbe, ki vsaka zase predstavlja izjemno pripoved.
Ni ženske na tem svetu, ki se ne bi mogla poistovetiti z vsaj enim likom iz Tjašinih zgodb. Bolj kot izvedba, je po moje tu pomembna vsebina, ki je aktualna, kritična in o kateri se brez dvoma premalo govori, oziroma piše. Upam, da avtorica skriva še kaj v predalu, z veseljem bom prebrala!