What do you think?
Rate this book
Dolina zvezd
Cveto Ogorelc se po strašnem zaključku v Budimpešti (Razmik med Žerjavi, 2024) kot pobegli nemški vojak vrne v domovino. Postane partizan, brez omahovanja tudi komunist in član Partije. Potem pa se ga dotakne smrt – drugačna od tistih, ki jih je videl ali sam zakrivil. Na pragu večnosti se sooči z lastno krivdo. Roman o prelomnem letu 1945 podarja glas tisočim neslišanim žrtvam kot posameznim individualnim zgodbam. Skozi različne usode krmari med optimizmom in upanjem težko pričakovane svobode, grozo zločinskega revanšizma in zloveščo samoumevnostjo novega družbenega ustroja, položeno v koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju in razrešeno na mejah Kozjaka.
Enega naših najboljših piscev zgodovinskih romanov še posebej navdihujejo nepovedane vojne zgodbe slovenske preteklosti. Po dveh epskih romanih iz časa prvih kristjanov v rimski Petovioni smo s pričujočo knjigo dobili zaokroženo trilogijo o slovenskih mobilizirancih v nemško vojsko v drugi svetovni vojni. V romanu Pogovori z njo se Jakob Špilek vrača iz pekla v Normandiji, Razmik med žerjavi nas odpelje v krvave jarke ruske fronte, Dolina zvezd pa spregovori o najbolj perečem in še danes živem povojnem dogajanju doma.
V tretjem delu torej usodo največjega negativca iz drugega romana spremljamo na domačih tleh. Z njim se podamo v zadnje partizanske akcije v gozdovih Pohorja in Kozjaka. Spoznamo biserne roke partizanske bolničarke v podzemnih bolnicah, se pomešamo med ljudstvo, ki se veseli svobode in novih časov, a se hkrati nanje težko privaja. S Cvetom Ogorelcem, s partizanskim imenom Boris, stopimo med stražarje taborišča Šterntal, med usode krivih zaradi svojih dejanj in »krivih« zaradi svojih stanj. Z njim oblečemo usnjen plašč oznovca, z njim smo ob drobnih dejanjih upora in z njim, ko skozi sneg skupaj z glavnim junakom prvega romana stopi na pot odrešitve in pokore. Pretresljiv literarni preplet življenjskih zgodb na temelju resničnih in dokumentiranih zgodovinskih dogodkov ter osebnih pričevanjih ljudi, ki so vse zapisano tudi doživeli.
Enega naših najboljših piscev zgodovinskih romanov še posebej navdihujejo nepovedane vojne zgodbe slovenske preteklosti. Po dveh epskih romanih iz časa prvih kristjanov v rimski Petovioni smo s pričujočo knjigo dobili zaokroženo trilogijo o slovenskih mobilizirancih v nemško vojsko v drugi svetovni vojni. V romanu Pogovori z njo se Jakob Špilek vrača iz pekla v Normandiji, Razmik med žerjavi nas odpelje v krvave jarke ruske fronte, Dolina zvezd pa spregovori o najbolj perečem in še danes živem povojnem dogajanju doma.
V tretjem delu torej usodo največjega negativca iz drugega romana spremljamo na domačih tleh. Z njim se podamo v zadnje partizanske akcije v gozdovih Pohorja in Kozjaka. Spoznamo biserne roke partizanske bolničarke v podzemnih bolnicah, se pomešamo med ljudstvo, ki se veseli svobode in novih časov, a se hkrati nanje težko privaja. S Cvetom Ogorelcem, s partizanskim imenom Boris, stopimo med stražarje taborišča Šterntal, med usode krivih zaradi svojih dejanj in »krivih« zaradi svojih stanj. Z njim oblečemo usnjen plašč oznovca, z njim smo ob drobnih dejanjih upora in z njim, ko skozi sneg skupaj z glavnim junakom prvega romana stopi na pot odrešitve in pokore. Pretresljiv literarni preplet življenjskih zgodb na temelju resničnih in dokumentiranih zgodovinskih dogodkov ter osebnih pričevanjih ljudi, ki so vse zapisano tudi doživeli.
396 pages, Hardcover
Published January 1, 2025
1 person is currently reading
2 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 2 of 2 reviews
January 2, 2026
Ker nisem odrasla v Jugoslaviji, so zame pojmi, kot so socializem, titovka, knoj, pionirji, zgolj stvar učbenikov in otroških spominov o pripovedih starejših, s katerimi so nam opisovali svet, ki ga že dolgo ni več in nam je vse težje dojemljiv. Vedno pa me je jezilo, kako so se učbeniki, učne ure in predavanja zaključili z opisom 8. maja (ali najpozneje 2. septembra) 1945, torej s koncem druge svetovne vojne, potem pa smo hitro preskočili 40 let in se osredotočili na osamosvojitev Slovenije. Nekje v ozadju je odmevalo nekaj povedi o hladni vojni, svetovni povojni reorganizaciji, propadu Jugoslavije... vsega skupaj bolj za vzorec in čim bolj posplošeno... ker o tistem protislovnem se ne govori. O tistem, kjer je zgodovino težko predstaviti črno-belo (ali rdeče-belo), o tistem, ko dobro in zmagovito postane gnilo in se zgodovina začne ponavljati, o tistem je res težko govoriti..
Kako odlično, a grozljivo knjigo sem prebrala. Kako malo sem vedela o dogodkih po drugi svetovni vojni v svoji deželi. Seveda sem poznala osnovna dejstva o povojnih pobojih in o revoluciji, ki je "prinesla nov svet". A eno je poznati nekaj podatkov, drugo je takšno grozoto podoživljati ob tako nazornem besedilu.
Kako se torej orientirati po zgodovini lastnega naroda? Kako sploh razumeti ali soditi, se sploh opredeliti, če niti slučajno ne morem razumeti časa, ki ni moj?
Morda lahko iz knjige povlečem le svoj razmislek: človek je človeku volk, a najbolj grozljivo je to, da se ljudje ne delimo na volkove in ovce. Vsi ljudje smo v renici oboje, odvisni bolj od konteksta, v katerem živimo, kot celo od lastnih prepričanj. Kljub temu pa nosimo vso odgovornost in posledice svojih dejanj.
A ni to strašljiva premisa? In ali ni dobro, da lahko o takšnih življenjih (zaenkrat) le berem, namesto da bi jih morala živeti? Že jutri pa se lahko svet spremeni in lahko bom volk ali ovca... ali oboje. Ali pa sem to že zdaj.
Kako odlično, a grozljivo knjigo sem prebrala. Kako malo sem vedela o dogodkih po drugi svetovni vojni v svoji deželi. Seveda sem poznala osnovna dejstva o povojnih pobojih in o revoluciji, ki je "prinesla nov svet". A eno je poznati nekaj podatkov, drugo je takšno grozoto podoživljati ob tako nazornem besedilu.
Kako se torej orientirati po zgodovini lastnega naroda? Kako sploh razumeti ali soditi, se sploh opredeliti, če niti slučajno ne morem razumeti časa, ki ni moj?
Morda lahko iz knjige povlečem le svoj razmislek: človek je človeku volk, a najbolj grozljivo je to, da se ljudje ne delimo na volkove in ovce. Vsi ljudje smo v renici oboje, odvisni bolj od konteksta, v katerem živimo, kot celo od lastnih prepričanj. Kljub temu pa nosimo vso odgovornost in posledice svojih dejanj.
A ni to strašljiva premisa? In ali ni dobro, da lahko o takšnih življenjih (zaenkrat) le berem, namesto da bi jih morala živeti? Že jutri pa se lahko svet spremeni in lahko bom volk ali ovca... ali oboje. Ali pa sem to že zdaj.
December 13, 2025
V začetku leta sem prebrala Cestnikov roman Razmik med žerjavi. Dogaja se med drugo svetovno vojno, v ospredju je mlad fant, Ludvik, prisilno mobiliziran v nemško vojsko.
Dolina zvezd je delno povezana z Razmikom med žerjavi. Tu je glavni protagonist Cveto (Florian) Ogorelc, ki je bil na fronti skupaj z Ludvikom.
Še pred tema dvema romanoma je Cestnik napisal roman Pogovori z njo. Tam se eden od stranskih likov Doline zvezd bori v Normandiji. Verjetno bom prej ali slej prebrala tudi tega.
Šterntal (Dolina zvezd) je posestvo na Štajerskem, v okolici današnjega Kidričevega. Maja 1945 je nacistični zaporniški kompleks in gradbišče tovarne aluminija prevzela Titova vojska. Območje je bilo v funkciji taborišča za osebe, osumljene sodelovanja z okupatorjem, družbeno nezaželene ljudi, etnične Nemce s Kočevskega ...
Dolina zvezd je zanimivo branje o turbulentnem dogajanju spomladi 1945 na slovenskem ozemlju. Spremljamo Cveta Ogorevca, ki dezertira iz nemške vojske in se pridruži partizanom. Po vojni postane pripadnik OZNE. Preveč o vsebini ne smem izdati ... dobro je prej prebrati Razmik med žerjavi, ni pa nujno.
Motili so me neposredni, podrobni opisi sprevrženega nasilja ... ja, vem, da se je to dogajalo, a zelo nerada to berem. Tudi v sodobnih kriminalkah ne maram tega. Tako kot so podrobni tehnični opisi spolnih odnosov pornografija, je po mojem mnenju tudi to nekakšna pornografija nasilja.
Cvetov boj z občutki krivde in njegovo spokorjenje sta se mi zdela malo naivno prikazana. Kar naenkrat se od nekod prikaže njegova umirajoča mati in bralcu pokaže poanto ... Tudi epilog z medicinsko sestro Inge je pretirano usmerjen na učinek in deluje izumetničeno.
Prav tako je sentimentalno izpadla zgodba kočevarske deklice, katere dnevnik beremo med poglavji romana. V začetku so ti zapisi v kočevarščini (s prevodom pod črto) - zanimivo mi je bilo spoznavati jezik, precej podoben nemščini, a hkrati težko razumljiv.
A vse to so detajli. Kot celota je roman lepo napisan (če takšni kot jaz malo zamižite ob opisih brutalnega nasilja), tekoče se bere in dobro prikaže dogajanje v tistem času.
Dolina zvezd je delno povezana z Razmikom med žerjavi. Tu je glavni protagonist Cveto (Florian) Ogorelc, ki je bil na fronti skupaj z Ludvikom.
Še pred tema dvema romanoma je Cestnik napisal roman Pogovori z njo. Tam se eden od stranskih likov Doline zvezd bori v Normandiji. Verjetno bom prej ali slej prebrala tudi tega.
Šterntal (Dolina zvezd) je posestvo na Štajerskem, v okolici današnjega Kidričevega. Maja 1945 je nacistični zaporniški kompleks in gradbišče tovarne aluminija prevzela Titova vojska. Območje je bilo v funkciji taborišča za osebe, osumljene sodelovanja z okupatorjem, družbeno nezaželene ljudi, etnične Nemce s Kočevskega ...
Dolina zvezd je zanimivo branje o turbulentnem dogajanju spomladi 1945 na slovenskem ozemlju. Spremljamo Cveta Ogorevca, ki dezertira iz nemške vojske in se pridruži partizanom. Po vojni postane pripadnik OZNE. Preveč o vsebini ne smem izdati ... dobro je prej prebrati Razmik med žerjavi, ni pa nujno.
Motili so me neposredni, podrobni opisi sprevrženega nasilja ... ja, vem, da se je to dogajalo, a zelo nerada to berem. Tudi v sodobnih kriminalkah ne maram tega. Tako kot so podrobni tehnični opisi spolnih odnosov pornografija, je po mojem mnenju tudi to nekakšna pornografija nasilja.
Cvetov boj z občutki krivde in njegovo spokorjenje sta se mi zdela malo naivno prikazana. Kar naenkrat se od nekod prikaže njegova umirajoča mati in bralcu pokaže poanto ... Tudi epilog z medicinsko sestro Inge je pretirano usmerjen na učinek in deluje izumetničeno.
Prav tako je sentimentalno izpadla zgodba kočevarske deklice, katere dnevnik beremo med poglavji romana. V začetku so ti zapisi v kočevarščini (s prevodom pod črto) - zanimivo mi je bilo spoznavati jezik, precej podoben nemščini, a hkrati težko razumljiv.
A vse to so detajli. Kot celota je roman lepo napisan (če takšni kot jaz malo zamižite ob opisih brutalnega nasilja), tekoče se bere in dobro prikaže dogajanje v tistem času.
Displaying 1 - 2 of 2 reviews