Drsenje

by Iza Strehar

Medtem ko Katarina nima moči niti vklopiti pralnega stroja, Julija v vtičnicah odkriva prisluškovalne naprave. Medtem ko prva ne zmore s hčerko na igrišče, druga v jumbo plakatih prepoznava sublimna sporočila.

Ko Katarina v življenju ne vidi več nobenega smisla, ga Julija vidi preveč. Drsenje je roman o trenutku, ko svet postane preglasen, telo preutrujeno, bližina pa naporna. O tem, kako se normalnost neopazno spremeni v nekaj, čemur je težko reči drugače kot stiska. Katarina in Julija se vsaka po svoji poti znajdeta v psihiatrični bolnišnici. Ne zaradi enega velikega zloma, temveč zaradi kopičenja majhnih, vsakdanjih porazov. Med terapijami, vizitami in pogovori se odpirajo teme dela, odnosov, materinstva, prijateljstva in osamljenosti v svetu, kjer je utrujenost vrlina, izgorelost pa skoraj nujen stranski učinek uspešnosti. Roman se teh vprašanj loteva z ironijo in humorjem, ki nista beg pred resnostjo, temveč način preživetja.

Drsenje ni zgodba o čudežnem ozdravljenju, temveč o treznem pristanku v resničnosti - in o tem, da je včasih že to dovolj.

280 pages, Hardcover

Published January 1, 2026

Reviews

[Nina Pernina]

Beletrina je v kratkem izdala kar nekaj zelo zanimivih romanov s podobno tematiko - kako se ženske spopadamo z družinskimi travmami in pritiski iz okolja. Tudi roman Drsenje obravnava duševno zdravje dveh glavnih protagonistk in kam nas pelje življenje, ko ni vse OK.
Kljub težki tematiki, se roman presenetljivo hitro bere (ne zamori, vseeno previdnost zaradi mnogih triggerjev) in pisateljica je znala zelo doživeto ustvariti določene trenutke, na primer težkih trenutkov v materinstvu, s katerimi se na določeni točki lahko poistoveti vsaka mama, opisi psihoze tako prepričljivi, da imaš občutek, da si v koži pripovedovalke.
Ni lahka, a pomembna knjiga!

[Kaja Novosel]

4.5

[Tanja Šterman]

Drsenje. Počasno drsenje v depresijo, drsenje v psihozo in paranojo. Stigma, ki jo nosijo duševne bolezni. Okolica, ki spodbuja in nagrajuje perfekcionizem, in ne želi opaziti žrtev. Kot piše na platnici: "Izčrpanost in izgorelost sta najvišji odličji, ki si jih današnji človek lahko podari."

Katarina je mlada mamica triletne deklice. Julija je preobremenjena z delom, zasebno pa osamljena in razočarana. V študentskih letih sta bili sostanovalki, njune poti so se po sporu razšle, leta kasneje pa se srečata v psihiatrični bolnišnici.

Glavni protagonistki sta odlično opisani, kot bralka sem se vživela v njuna razmišljanja. Sploh Julijino postopno drsenje v psihozo, njene naraščajoče paranoje o prisluškovanju in teorijah zarot so srhljivo živo prikazane. Ostale osebe so v ozadju in žal precej bolj blede, celo črno-bele. Od popolnega, razumevajočega Katarininega moža do klišejsko toksičnih staršev in ignorantskega strokovnega osebja v bolnišnici.

A kljub temu pomisleku je Drsenje zelo dober roman. V tekočem, berljivem slogu nas seznanja s temo, o kateri, vsaj jaz, nisem vedela veliko. Priporočam.

[Eva]

4.5🌟

Knjiga naslavlja precej težke teme, vendar se izjemno lepo in hitro bere, saj bralca potegne v zgodbo in si želi vedeti kaj sledi. Julija in Katarina sta mladi ženski, ki sta se znašli v umobolnici in bralci spremljamo njuno stanje pred in med tem ter se soočimo z razumevanjem (in stigmatizacijo) njunih stanj s perspektive ljudi okoli njih.
Na žalost moram dodati, da sem se videla v knjigi, sploh, ko sta bili izcerno naslovljeni izčrpanost in bezupje, kar se mi zdi, da je znak, da je knjiga dosegla svoje poslanstvo in našla pravo bralko :)