Igra s đavolovim repom

by Vitomil Zupan, Živojin Pavlović (Translator)

Roman (iz kategorije) samo za odrasle koji je odmah po izlasku iz štampe 1978. godine proglašen literarnom senzacijom!

*

Vitomil Zupan (1914-1987) jedan je od najvećih slovenačkih pisaca s kojim počinje moderna epoha u slovenačkoj prozi. Pisac koji nije pristajao na dato stanje stvari, opijen življenjem, bunio se protiv svega što ga sputava: protiv braka, porodice, malograđanštine, građanske kulture, zavičaja ... Putovao je po svetu, plovio morima, boksovao za novac, opijao se, učio jezike, jurio žene, tukao se, ratovao, robijao i pisao. Pisao je kako je živeo. Tako, s vremenom, kroz boemiju, ljubavne pustolovine, bojevanje i sužanstvo, nastaje obimno prozno delo sasvim novog, izrazito subjektivnog naboja u kojem patnju smenjuje akcija, liriku humor, bolećivost ironija, a oklevajuće mudrovanje - britka misao i hladni cinizam.

"U Zupanovom delu sve je pod sumnjom, sve je osporeno, svi su spomenici s pijedestala srušeni u blato, sve su iluzije poderane u krpe; ostaje samo jedina svetinja - sloboda." (Živojin Pavlović)

*

"Vitomil Zupan, erotoman, bokser, mornar i partizan, robijaš i bestseler pisac, namerno je u svojim delima potencirao ogoljenu seksualnost sjedinjenu sa neskrivenim sadomazohizmom, ali i napade na sredinu u kojoj živi. Prelazio je svesno sve granice „dobrog ukusa“ koliko zarad izazivanja šoka, ništa manje i zbog ispitivanja granica sloboda.

Preplićući doživljeno i namernu provokaciju, ali i pomerajući limite malograđanskog poimanja života, Zupan je ostao jedinstveni primer u slovenačkoj i jugoslovenskoj umetnosti. Ne i manje važno, njegov život i delo inspirisali su pojavu novih umetničkih pokreta i grupa u Sloveniji koje su promenile jugoslovensku kulturu. Pomenućemo samo Pankrte i Lajbah. Kao najveći uzor borbe za individualnu slobodu, pred kraj života postao je ikona pank i novotalasnog pokreta."
— Vladimir Petrović

*
U ovom romanu seksualnost je oličenje ciničnog nasilja, izazov moraliziranju, a iznad svega, izazov licemjerju. Autor, dakle, koristi seksualnost da govori o seksualnosti kao osobini muškarca koji je prvenstveno društveno biće. nije seksualni heroj. Zupanova zaokupljenost ljudskom seksualnošću ima svoje korene u njegovom interesovanju za sve dimenzije ljudske moći i aktivnosti. Moglo bi se tvrditi da njegov glavni lik upravo u svojoj seksualnosti pokazuje pravo lice svoje ljudskosti – kakav je on čovek. Ovu ljudsku „igru” u romanu prate fundamentalni uvidi, koji su daleko od moralizirajućih, ali su neodvojivi od glavnog junaka, čak i kada on nedisciplinovanim jezikom hvali sebe, svoju potenciju, onakav kakav se agresivno može iskazati. Ovakva proza ostala bi prizemno šokantna da nije Zupanove virtuoznosti i prefinjenosti u pričanju i izlaganju.

Genres: Fiction, Classics

341 pages, Paperback

First published January 1, 1978

About the author

Vitomil Zupan, who also wrote under the pseudonym Langus, was a Slovenian writer, poet, playwright, essayist and screenwriter. He is considered one of the most important authors in the Slovene language of the second half of the 20th century.

Reviews

[Mitja · Rating 5 out of 5]

Ne vem, kje začeti. Najbrž velja vnaprej povedati, da bi bila tovrstna knjiga danes skenslana. Lahko kar takoj zatrdim, da se bodo občutljivejši (li)b(e)ralci še dolgo zgroženo obračali v postelji. Seveda je prvoosebni pripovedovalec sadist, perverznjak, iztirjenec, dipsoman, rabelj. Beli moški na poziciji moči v 70h. Dobro. Ampak vsakodnevni seksizem je minoren del zgodbe, stranski produkt notranjega izgorevanja, ki je resnični fokus knjige.

Če je v Menuetu obup vedno zamolčan, pa čeprav smrt dnevno diha za ovratnik, je v tem prekrasnem hedonističnem srednjem sloju pritisk dovolj velik, da bi zdruznil še tako trd češarek. Tudi ne vem, ali sem kdaj bral o bolj toksičnem odnosu in morda res mora obstajati knjiga, ki največjemu toksičnemu odnosu postavi spomenik. Lida in Džeki sta par, ki pozna samo dvoje: gorečo naslado in gorečo morilskost. Ali je to samo druga plat istega kovanca? Ali pa sta dva sadista ujeta v bitki kdo bo koga pokoril v masohista? Najbrž. Avtorjeva fascinacija s podrobnostmi, poblaznelo opisovanje in kategoriziranje vsake sramne dlake, vsakega prdca in vsakega odtenka v odblesku oči meji na kliničnost farmacevta v laboratoriju, na obsedeno taksonomijo izprijene duševnosti. Všeč mi je, da tudi sam ni imun lastnemu detektivstvu - ob vztrajnem spraševanju: kdo pravzaprav sem? - prepozna in prizna marsikatero laž, šibkost, iztirjenost. A tudi napak drugih se loteva na prizanesljiv, nikoli dokončen, skoraj znanstven način. Ni mi presenetljivo, da je po poklicu inženir, vidna so načela znanstvene metode. Ampak vkolikor gre pri Zupanu za docela norega, neuravnovešenega človeka, si ne morem kaj, da mu ne bi zavidal silovitosti, s katero doživlja življenje. Karizma bruha iz te knjige kot poblazneli vlak in vsaka sodba je vnaprej utišana, obledela, premagana. Tudi tako lahko živiš kot človek, tudi to je ena od možnih izkušenj bivanja. Bravado je tako komično zanosen, da imaš na trenutke občutek, da poslušaš lovske zgodbe o ribah, ki so imele “*toliko* čez oči!” Ampak to je Zupan, bivši partizan, to so ljudje 20. stoletja, ne vem, kaj je na njih - jim je bližina smrti nepopisno zaostrila čutila, da so življenje doživljali v milijonih več barv, kot ga lahko jaz z vsemi 4K ekrani? Čeprav se mi upira, bom vedno idealiziral te ljudi, nekaj herojskega in nujnega se je skalilo v njih, nazadnjaškim družbenim navadam navkljub.

Užival sem v pornografskih eskapadah, se hehetal neverjetno smešnim primerjavam, se zgražal nad brutalnostjo nasilja, občudoval sem pretanjen smisel za ironijo, po vsakih nekaj straneh sem moral prekiniti branje in poiskati besedo v slovarju. Tudi listkov, ki bi označevali citate bi se nabralo preveč in hitro sem ugotovil, da jih je brezumno lepiti na strani. Očitno bo treba še kdaj prebrati. Tako je to. The bar for a Slovenian novel is thus set incredibly high.

[Maša Bratuša · Rating 5 out of 5]

igra s hudicevim repom je klub golih pesti pred klubom golih pesti. je (jugo)slovensko ogledalo modernosti v katerega bi se marsikateri zakonski par tezko pogledal, ce bi se le zavedal da v teh odsevih ni nic niti zdravega, niti sprejemljivega. in ceprav se najdejo mnogi odlomki, ki bi sicer bezno spominjali na eroticni roman pa njihov vpliv zbledi v primerjavi s premisleki o odsotnosti metafizike, metafizike, ki se lahko sfokusira na vec kot materialno prezivetje in se spreobrne v metafiziko vec-kot-nujnosti-in-obveznosti. idealizacija nasega preteklega socializma kot popolnoma diametralnega nasprotja zahodu pa je tudi nekaj s cimer ob branju ni za racunati.

nikakor "nekaj lahkega", vsekakor pa nekaj bistvenega.

[Jani Krašovec · Rating 5 out of 5]

Roman se me ni samo dotaknil, me je prebil, pretepel, not in ven, ven in not cez mene. Vcasih sem se smejal, pa kmalu jokal, obcutil gnus, jezo, obzalovanje, nejevero, prezir, pa hkrati neverjetno spostovanje, cudenje nad clovekom, ki je vse to uspel ubesediti, me vplesti v zivljenje osebe, para, druzine, ki je disfunkcionalna, prekleta, hkrati pa kot jalov oblak lebdi nad breznom pogube...in cakas, cakas, da se bo resilo, da se bo zacelo, da bos vsaj zaslutil konec. Pa ga ni, samo mravle gredo gor in dol, ven in not, not in ven.

[Blazz J · Rating 5 out of 5]

Vojna zakoncev Benedik ali kaj se zgodi, če se najdeta človeka, ki ju žene "zgolj" slo, skupnega pa razen stanovanja in prepirov nimata ničesar. Če je v zakonu obveza t.i. "spuščanje ventilov", je v primeru Jakoba in Lide Benedik razneslo jedrsko elektrarno, mahal pa je hudičev rep.

[Kaja · Rating 5 out of 5]

crazy, hilarious, i recommend it!

[Vita R · Rating 5 out of 5]

Izjemno. Pusti vtis. Da ti misliti. Te malo ožame.

Najboljši review je že na strani, napisal ga je Mitja. Kaj več nimam dodati.

Bom prebrala še kdaj.

[Schejtan Ana]

Quit reading somewhere around the middle of the book, hence the lack of star rating. Was not overly impressed with the story. Too repetitive.