Skrivnost Kokošjega dvorca

by Vlado Vrbič, Luka Mancini (Illustrator)

Skrivnost Kokošjega dvorca je napeta kriminalistična saga, ki mojstrsko prepleta dve časovni obdobji – leto 1929 na razkošnem posestvu grofice Elle von Stein in sodobnost leta 2019 v knjižnici v Velenju. Na prvi pogled nepovezani zgodbi imata v resnici skupne skrivnosti, zakopane v preteklosti. V idiličnem okolju Šaleške doline na začetku dvajsetega stoletja se zgodi umor, medtem ko se v ozadju odvija roparski napad na vilo Stein. Skoraj stoletje pozneje umor pretrese mirno mestno knjižnico. Preiskovalci odkrivajo mrežo ljubosumja, strasti in neuresničenih ambicij, ki se razteza čez generacije. Roman razkriva, kako lahko nepozabljeni grehi preteklosti zaznamujejo sedanjost, in bralca vodi skozi napeto preiskavo, polno presenetljivih preobratov, rodbinskih skrivnosti ter psiholoških portretov storilcev in žrtev. Skrivnost Kokošjega dvorca ni le zgodba o zločinu – je pripoved o ljubezni, izdaji in temnih plasteh človeške narave, ki se razkrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo.

320 pages, Hardcover

First published January 1, 2026

Reviews

[Jerneja]

Ne morem dokončaaaat 😭 A je ta knjiga sploh mela editorja in/ali lektorja? "eKspreso", "avto citroen" (shout out prof. slovenščine, ki mi je v glavo zabila pravila velike/male začetnice za znamke), nezaključeni narekovaji, da sploh ne veš kje se konča dialog... veliko dialoga o tem kaj se je zgodilo in kaj se še bo zgodilo off page namesto, da bi nas avtor enostavno vzel zraven, ko so se/se bodo stvari dogajale... Povedi, ki imajo polovične stavke brez svoje druge polovice (očitno mi je tudi S strukturo zabila)...
Pa se mi res ne zdi, da imam tako hudo visoke zahteve za slovnico... :(

[mamainljubljana]

Povsem solidna in zelo berljiva “domača” kriminalka, ki pa ji za višjo oceno manjka bistveno spretnejši zaključek. Njena najmočnejša točka je koncept časovnic dveh primerov (1929, 2019). Za razliko od dobro izdelanih portretov osumljencev ji manjka občutnejša karakterizacija detektivskega osebja, tudi zato, da bi si jih bralec bolje zapomnil. Oblikovno mi pa je bila povsem odveč ločnica z uporabo italic reza pisave celotnih poglavij prvega, “preteklega” primera, saj po moji izkušnji zelo zmoti uporabniško izkušnjo branja. Italic rez se z razlogom ne uporablja v daljših sestavih besedila.

[Tanja Šterman]

Ko zagledam novo slovensko kriminalko, se mi oči zasvetijo in kar ne morem pričakati, da začnem z branjem. Vlado Vrbič mi je ostal v spominu kot avtor lepo in zanimivo napisane biografije Karla Destovnika Kajuha. In kakšna je njegova kriminalka?

Berljiva. Dobro napisana. Odvija se v dveh pripovednih tokovih - v vročih julijskih dneh leta 1929 in skoraj natančno 90 let kasneje.

Leta 1929 se na posestvu grofice Elle von Stein v Šaleški dolini zgodita roparski napad in umor. Sta povezana?

V poletnih dneh 2019 pride v knjižnici v Velenju do umora. Nekateri indici namigujejo na povezavo zločina z dogodki izpred 90 let.

Obe obdobji sta živo opisani, protagonisti so zanimivi, jasno karakterizirani.
Uživala sem v branju, sam razplet me je pa pustil z malo mešanimi občutki. Ni mi bilo všeč, da je moral:a moril:ka sam:a obširno razložiti svoje motive (ki so se mi zdeli precej naivno psihološko utemeljeni). Poirot bi do tega gotovo prišel sam!
Zmotili sta me tudi dve ne ravno zanemarljivi površnosti: nekje protagonist iz leta 1929 namesto imena žrtve omeni ime žrtve iz leta 2019. Še huje je pa, da se je pisatelju, lektorici in urednici izmuznil lapsus - imenu protagonistke je pripisan napačen priimek, ki v romanu ne nastopa nikjer in se je očitno avtorju prikradel nekje iz podzavesti: Veronika Krebs postane Veronika Drolc. Ok, se zgodi, motiti se je človeško.