Goveja turneja

by Marko Radmilovič

Ko gre bend na turnejo, je konec heca. Pa pustimo zvezdniške zasedbe, tour buse, petzvezdnične hotele in neskončne sezname očitnih znakov razvajenosti, ki so obvezna priloga njihovih pogodb. Na pravo turnejo greš z zmahanim kombijem, ki mu letnemu času primerno (oziroma neprimerno) izmenično crkujeta klima in ogrevanje. S takšnim kombijem se lahko odpelješ kamorkoli, tudi do robov znanega vesolja. In čeprav se tribute bend Ansambla bratov Avsenik, v katerega nas povabi Marko Radmilovič, odpravi na pot po še kako dobro znanih krajih Srednje Evrope in Balkana, je njihova turneja v resnici vesoljska. Goveja turneja je vesoljski roman ceste, roman, v katerem izvemo vse. Kakšen je dejanski pomen Avsenikove muzike in do kod sega njen vpliv? Kdo ali kaj so v resnici tribute bendi? Zakaj je klarinet smrtno nevaren inštrument in kdaj veš, da si srečal pravo ljubezen? In kaj, zaboga, je tisti predimenzionirani parazol na otočku najbolj znanega gorenjskega krožišča? Vse to in še več – izvirno, domiselno in neskončno duhovito. Roman, ob katerem človek, ki slučajno tudi sam piše, skozi zobe nehote zasika tisti ultimativni kompliment kolegu: »Jebemti, zakaj se nisem tega spomnil jaz?!«

167 pages, Hardcover

Published January 1, 2026

Reviews

[Mojca Rudolf]

Včasih je kratka knjiga tudi olajšanje. No, vsaj tule je res bilo. Če mi je bil avtorjev Kolesar res odličen, pa tule dobesedno več nisem vedela, kaj sploh berem. Parodija? Recimo. Črni humor vsekakor ni bil, ali pa vsaj ta, ki je bil tule opisan, ni pisan na mojo kožo.
Poanta celotne zgodbe je, da se zbere ekipa glasbenikov, da bi kot Avseniki naredila nekaj koncertov po Evropi, poskušala pa dobiti tudi Prešernovo nagrado. Na poti jih spremlja kup kolobocij, ampak vse skupaj je res prešlo v bralno kolobocijo, bolj kot ne brez pravega smisla ali namena. Kot opis nekih butastih sanj. Morda pa bo komu prav všečna. Če ne drugega, vsaj o Avsenikih je veliko govora...

[Blaz]

Če ima pesem Na Golici besedilo, je to ta knjiga.

[Tanja Šterman]

Hm. Najverjetneje nisem dojela poante. Na trenutke nisem vedela, če berem halucinacije protagonistov na koki, zf roman ali ubrisano fantazijo. In tak slog vsekakor ni zame.

"Tribute bend" Avsenikov se odpravi na turnejo. Vrhunski klasični pianist Slavko. Tehnološko nadarjeni kitarist Levček. Mik in Franc iz Zasavja - kmeta, ki sta igrala v godbi na pihala. Dani in Joži - občutljiva pevca mile narave in nežne postave, ki imata rada lepe obleke in frizure. Alfi - pevka z neuresničeno operno kariero. In tem karikiranim alter-egom članov zasedbe Avsenik se pridruži še klarinetist Albin, odličen glasbenik vseh slogov, ki ga je obdobje kovida pustilo brez tezg in brez denarja.

In nato ekipa odpotuje na koncerte v Sarajevo, Budimpešto in Dunaj. Žal preveč bizarno dogajanje za moj okus. Ni da ni - od četnikov, kraje avta, kokaina, benda, ki imitira Rolling Stonese, švercanja na barki po Donavi, komedija zmešnjav, za dodatek še zgoraj omenjeni nadnaravni elementi ... preveč vsega, preveč nerealno, da bi mi bilo smešno.

Res sem si želela, da bi mi bilo tole všeč, pogrešam Radmilovičeve Zapise iz močvirja na nacionalnem radiu, intervju z avtorjem v Nedelu mi je malo nakazal, kaj je avtor hotel s tem romanom - a bila sem razočarana.