Šum češnje

by Goran Vojnović

Olja je prevajalka, ki živi na Dunaju. V njeno življenje nenadno in dobesedno sredi ulice vstopi Gerhard, gostujoči profesor, ki ji spodnese tla pod nogami. Obet nove ljubezni Oljo vleče v Berlin, kamor se je vrnil Gerhard, a na Dunaju ima nekaj, kar ji ne dopušča kar tako oditi: najstniškega sina Nadana, študenta astronomije, ki pa ni običajen otrok. Olja mora zanj kuhati, prati in ponoči mirno spi le tedaj, ko ve, da je Nadan v sosednji sobi, varno v svoji postelji. Damir, Nadanov oče, je ostal v Ljubljani, Oljino življenje pa se zato razpne med Berlinom, Dunajem in Ljubljano.

Šum češnje je roman o kompleksnih družinskih vezeh, starševstvu, partnerskih odnosih, ljubezni in predvsem pripadnosti. Goran Vojnović se preko izjemno živih in večplastnih likov mojstrsko sprašuje, kaj nas dela dobre starše, kako zgraditi partnerski odnos, kaj nas sploh povezuje in ugotavlja, da nas te vezi pogosto dušijo, namesto da bi nas utrdile.

304 pages, Hardcover

Published October 1, 2026

About the author

Goran Vojnović (rojen leta 1980 v Ljubljani) je filmski in televizijski režiser in scenarist. režiral je tri kratke filme (Fužine zakon, Sezona 90/91, Moj sin, seksualni manijak), z Markom Šantićem pa napisal scenarij za film Sretan put Nedine, ki je osvojil nagrado Srce Sarajeva in bil nominiran za nagrado evropske filmske akademije.
Kot filmski publicist sodeluje s številnimi filmskimi revijami in časopisom Dnevnik, kolumne pa objavlja na literarnem spletnem portalu beletrina.si in v študentski reviji Element. Leta 1998 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Lep je ta svet. Čefurji raus! je njegov prozni prvenec.

Reviews

[Ajda Naklada · Rating 5 out of 5]

Olja je prevajalka, mati, partnerica ... V resnici sama zase že dolgo več ne ve, kdo pravzaprav je. Razpeta je med tremi mesti in tremi moškimi; Dunajem, kjer živi s sinom Nadanom, ki tam študira astronomijo, Ljubljano, kjer je odraščala in kjer živi njen bivši mož, Nadanov oče Damir in med Berlinom, kamor jo vleče nova ljubezen - Gerhard. Olja s že celo življenje bori z različnimi vlogami, ki jih zanjo piše življenje, a v nobeni se ne čuti ravno domače. Povsod je tujka in povsod se zdi, da se mora prilagajati in utišati svoje želje, da bodo drugi mirneje živeli, odnosi v njenem življenju pa ji ne nudijo nikakršne svobode, niti takrat, ko bi ji dejansko jo lahko.

Šum češnje je eden od romanov, ki jih je res težko opisati. Spada namreč med tiste, ki mi praviloma niso najbolj všeč - med romane, ki bralcu ponudijo ogromno introspekcije in čustev protagonista, a le malo dogajanja in same zgodbe. A mene je kljub temu roman povsem presunil.

Olja je zagotovo nek tragičen lik, ki si sicer veliko tragike ustvarja sama, a se bralec ves čas sprašuje, če ima sploh kakšne druge možnosti. Od otroštva v obleganem Sarajevu in selitvi v Ljubljano, do turbulentne mladosti ob starših, ki sta bila ujeta v nemirnem zakonu, pa do sicer srečnega zakona z Damirjem, ki se je sesul po rojstvu Nadana. Nadan namreč ni običajen otrok. Čeprav ni eksplicitno povedano, je jasno, da je Nadan na avtistične spektru in kljub temu, da je genij za fiziko in študira astronomijo na Dunaju, v resnici ni povsem samostojen. Za Damirja je bilo to preveč, Olja pa si ne more privoščiti, da bi bilo preveč tudi zanjo.

Izjemen vpogled v misli starša otroka s posebnimi potrebami, priseljenke, tujke, ženske. Užitek od prve do zadnje besede.

Roman ni lahkoten, niti niso teme, ki jih obravnava, a ga vseeno toplo, toplo priporočam!

[Nina Pernina · Rating 2 out of 5]

Ne, mama, ne vem, kaj delam. A tudi če bi vedela, bi najbrž počela isto.

Moj prvi Vojnović. O tej knjigi sem v prvem valu ob izdaji prebrala same lepe stvari, meni pa ni pustila tako pozitivnega vtisa.
Dolgočasna zgodba, lik trpeče, pasivne slovenske matere, na trenutke so mi odločitve glavne protagonistke delovale nerealne (se mi zdi, da bi ženski lik samohranilke avtističnega otroka imel več substance in real life). Prav tako me ni prepričal slog pisanja: hrepenenje in nedorečenost, priznam, da sta me na trenutke zelo znervirala.

[Špela Ma · Rating 5 out of 5]

Prva knjiga z referenco na Fountaines D.C. ❤️
sicer pa klasični vojnovićev roman z ljubezenskim pridihom.

[Tanja Šterman · Rating 4.25 out of 5]

"Vsi smo le stopinje v snegu. In ko sneg skopni, nihče ne ve, da smo šli tod mimo."

V ospredju novega romana Gorana Vojnovića je Olja. Stara je nekaj čez štirideset let, dela kot prevajalka in živi na Dunaju skupaj s sinom Nadanom, študentom astronomije. Nadan je izjemno nadarjen za znanost, a ne more živeti sam. V romanu to ni natančno pojasnjeno, a lahko sklepamo, da ima neko vrsto Aspergerjevega sindroma.

Oljino življenje opredeljuje "začasnost". Rojena v Sarajevu, odrasla v Ljubljani, zdaj se ji življenje odvija med Dunajem in Berlinom, kjer živi moški, s katerim je v razmerju.

"Začasno je bilo moje življenje lepo. Že zato, ker je bilo začasno."

Branje je zabava, sprostitev, je čustveni vrtiljak, najraje pa imam, ko skozi branje odkrivam druge ljudi, bogastvo njihovih svetov, njihove sanje, bolečine. Branje nam omogoča razumevanje sočloveka, empatijo, v leposlovju spoznamo, sicer izmišljene, ljudi, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, ... in na koncu skozi njih spoznavamo tudi sebe.
Vojnović je odličen v vživljanju v svoje protagoniste. Vsak posebej zaživi pred nami, Olja, Nadan, Gerhard, Damir ...

Šum češnje je lep roman. Čudovita naslovnica, zabrisana slika moškega in ženske, ki sedita na balkonu:

"... pomislila sem, da imaš v življenju samo eno izbiro: ali z balkona opazuješ vlake ali pa iz vlaka opazuješ balkone."

A v mojem spominu je še vedno najbolj globoko zapisan Vladan iz romana Jugoslavija, moja dežela. Kmalu bo petnajst let od izida tega romana, a še zdaj se spominjam bitja svojega srca med hlastnim obračanjem strani in čustev, ki so me prevevala ob vživljanju v Vladanove občutke in dileme.
Zdajle sem ga vzela s police in prav kmalu ga bom ponovno prebrala. Da vidim, če ima še vedno tak učinek name ...