Carlosova knjiga O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih slovenskemu bralcu tako prek barvitih osebnih in avtobiografskih linij, kot skozi širok sociološko-kulturološki pogled, posreduje odličen kalejdoskop kulturne zgodovine Mehike in njene sedanjosti. Hkrati je ta sedanjost vpeta v širši, globalni kontekst in potuje proti stiku s Pascualovo drugo domovino, Slovenijo. Nje se dotika s prizanesljivim pogledom diskretnega popotnika, kot pravi sam, "počasnega turista", ki ima čas za opazovanje in v svoji lucidnosti kmalu dobi jasen vpogled ...
Ni knjiga, ki bi jo sama vzela s knjižene polica, vendar je zagotovo knjiga, ki mi je odprla in razširila obzorja, tako s svojimi kritičnimi pomisleki, kot tudi z mnogimi kulturnimi razlikami med Mehiko in jugoslovanskim prostorom. Ob branju so se v mojih mislih razvile mnoge debate. Knjiga bralcu nudi tudi svojo humorno noto.