What do you think?
Rate this book
Russian Literature and Thought Series
Filozofija ekonomije: Svet kot ekonomija
Delo ruskega krščanskega filozofa in teologa Sergeja Bulgakova (1871-1944), je kritika pozitivizma in marksizma ter njune vizije družbe kot razrednega boja za materialne dobrine, kjer produkcijske sile determinirajo družbene odnose in ideologije. Zgodovina je za avtorja predvsem dinamičen, v svoji osnovi sofijski odnos med človekom in naravo.
Občutljivost, ki je porodila nastanek globinske ekologije, ima religiozne korenine, a se njeni predstavniki mističnih in podobnih konotacij danes zaradi njihove „nepopularnosti“ očitno izogibajo. A če globinska ekologija želi imeti prihodnost, tako praktično kot teoretično, mora preseči zgolj etičnost, ojačati in eksplicirati mora svojo „globinsko“, teološko orientacijo, in sicer tako na vsebinski kot na konkretno-terminološki ravni (koncept izvirnega greha, sofijskosti, pobóženja oziroma odrešitve). Za vse to lahko najde spodbudo, navdih in filozofsko orodje prav pri Bulgakovu, ki v svojem orisu krščanske etike dela ob navezavi na močno rusko oziroma vzhodnokrščansko tradicijo mistike narave oblikuje tudi presunljivo okoljsko metafiziko. Obsežno delo je prevedla Urša Zabukovec.Delo ruskega krščanskega filozofa in teologa Sergeja Bulgakova (1871-1944), je kritika pozitivizma in marksizma ter njune vizije družbe kot razrednega boja za materialne dobrine, kjer produkcijske sile determinirajo družbene odnose in ideologije. Zgodovina je za avtorja predvsem dinamičen, v svoji osnovi sofijski odnos med človekom in naravo.
Občutljivost, ki je porodila nastanek globinske ekologije, ima religiozne korenine, a se njeni predstavniki mističnih in podobnih konotacij danes zaradi njihove „nepopularnosti“ očitno izogibajo. A če globinska ekologija želi imeti prihodnost, tako praktično kot teoretično, mora preseči zgolj etičnost, ojačati in eksplicirati mora svojo „globinsko“, teološko orientacijo, in sicer tako na vsebinski kot na konkretno-terminološki ravni (koncept izvirnega greha, sofijskosti, pobóženja oziroma odrešitve). Za vse to lahko najde spodbudo, navdih in filozofsko orodje prav pri Bulgakovu, ki v svojem orisu krščanske etike dela ob navezavi na močno rusko oziroma vzhodnokrščansko tradicijo mistike narave oblikuje tudi presunljivo okoljsko metafiziko.
Občutljivost, ki je porodila nastanek globinske ekologije, ima religiozne korenine, a se njeni predstavniki mističnih in podobnih konotacij danes zaradi njihove „nepopularnosti“ očitno izogibajo. A če globinska ekologija želi imeti prihodnost, tako praktično kot teoretično, mora preseči zgolj etičnost, ojačati in eksplicirati mora svojo „globinsko“, teološko orientacijo, in sicer tako na vsebinski kot na konkretno-terminološki ravni (koncept izvirnega greha, sofijskosti, pobóženja oziroma odrešitve). Za vse to lahko najde spodbudo, navdih in filozofsko orodje prav pri Bulgakovu, ki v svojem orisu krščanske etike dela ob navezavi na močno rusko oziroma vzhodnokrščansko tradicijo mistike narave oblikuje tudi presunljivo okoljsko metafiziko. Obsežno delo je prevedla Urša Zabukovec.Delo ruskega krščanskega filozofa in teologa Sergeja Bulgakova (1871-1944), je kritika pozitivizma in marksizma ter njune vizije družbe kot razrednega boja za materialne dobrine, kjer produkcijske sile determinirajo družbene odnose in ideologije. Zgodovina je za avtorja predvsem dinamičen, v svoji osnovi sofijski odnos med človekom in naravo.
Občutljivost, ki je porodila nastanek globinske ekologije, ima religiozne korenine, a se njeni predstavniki mističnih in podobnih konotacij danes zaradi njihove „nepopularnosti“ očitno izogibajo. A če globinska ekologija želi imeti prihodnost, tako praktično kot teoretično, mora preseči zgolj etičnost, ojačati in eksplicirati mora svojo „globinsko“, teološko orientacijo, in sicer tako na vsebinski kot na konkretno-terminološki ravni (koncept izvirnega greha, sofijskosti, pobóženja oziroma odrešitve). Za vse to lahko najde spodbudo, navdih in filozofsko orodje prav pri Bulgakovu, ki v svojem orisu krščanske etike dela ob navezavi na močno rusko oziroma vzhodnokrščansko tradicijo mistike narave oblikuje tudi presunljivo okoljsko metafiziko.
310 pages, Paperback
First published January 1, 1912
About the author
Sergius Bulgakov
50 books73 followersSergei Nikolaevich Bulgakov (/bʊlˈɡɑːkəf/;[1] Russian: Серге́й Никола́евич Булга́ков; 28 July [O.S. 16 July] 1871 – 13 July 1944) was a Russian Orthodox Christian theologian, philosopher, and economist.
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 of 1 review
January 7, 2025
This book is a profound exploration of the role of the economy in life. It potentially has tremendous implications for the way we see the world around us and how we use it to broaden the scope of life.
In particular, Bulgakov critiques the scientific discipline of economics for lacking a philosophical foundation, arguing that science fragments life into disconnected parts governed by lifeless mechanisms, neglecting freedom, responsibility, and creativity. Philosophy, by contrast, seeks to understand phenomena in relation to life as a whole. He contends that economics had already become a closed, dogmatic system with limited practical relevance.
For Bulgakov, scientific concepts are merely symbols of living reality. He sees the role of the economy (and science for that matter) as transcending mechanism to expand life’s realm. Economic processes, in his view, transform the cosmic mechanism into an organism—transcending necessity through freedom, causality through intentionality, and mechanism through purpose—effectively humanizing nature.
This perspective is inherently relational: subject and object merge into a unity where individuals act purposefully, and the natural world operates with mechanical regularity. In each economic act, teleology and mechanism fuse, creating a mutual penetration. Nature, like the organs of the body, becomes anthropomorphic, where mechanism complements rather than contradicts functionality.
From this perspective, the world enters us through our senses and, once internalized, is apprehended and assimilated, forging a deeper connection between humans and the cosmos. One might wonder how Bulgakov’s proposed philosophical foundation for economics could have mitigated the biodiversity crisis and environmental degradation we witness today. Or perhaps it is not too late to embrace a new Weltanschauung?
In particular, Bulgakov critiques the scientific discipline of economics for lacking a philosophical foundation, arguing that science fragments life into disconnected parts governed by lifeless mechanisms, neglecting freedom, responsibility, and creativity. Philosophy, by contrast, seeks to understand phenomena in relation to life as a whole. He contends that economics had already become a closed, dogmatic system with limited practical relevance.
For Bulgakov, scientific concepts are merely symbols of living reality. He sees the role of the economy (and science for that matter) as transcending mechanism to expand life’s realm. Economic processes, in his view, transform the cosmic mechanism into an organism—transcending necessity through freedom, causality through intentionality, and mechanism through purpose—effectively humanizing nature.
This perspective is inherently relational: subject and object merge into a unity where individuals act purposefully, and the natural world operates with mechanical regularity. In each economic act, teleology and mechanism fuse, creating a mutual penetration. Nature, like the organs of the body, becomes anthropomorphic, where mechanism complements rather than contradicts functionality.
From this perspective, the world enters us through our senses and, once internalized, is apprehended and assimilated, forging a deeper connection between humans and the cosmos. One might wonder how Bulgakov’s proposed philosophical foundation for economics could have mitigated the biodiversity crisis and environmental degradation we witness today. Or perhaps it is not too late to embrace a new Weltanschauung?
Displaying 1 of 1 review