Str. 10- Spraševali so jih, zakaj sploh bežijo in ali se ne zavedajo, da tudi "pri nas" ne živimo v raju. Nihče od teh novinarjev nikoli ni bil ne v Siriji ne katerem koli drugem bojišču. NIHČE od teh NOVINARJEV, POLITIKOV in MNJENSKIH VODITELJEV ni izkusil vojne na lastni, PRIVELIGIRANI koži.
Str. 256- [...] iz Turčije v Grčijo pripluli 153.000 beguncev. [...] Dobički so bili astronomski: 1200$ na odraslega in 600$ na otroka. [...] To je pomenilo od pet do šest milijonov dolarjev DNEVNEGA ZASLUŽKA. Od 150 do 180 milijonov (150.000.000$ - 180.000.000$) na mesec. NEOBDAVČENEGA in popolnoma nereguliranih.
Str. 291- Da, prav strah je bil tisto, kar je mogoče videti in čutiti na "terenu". Strah države, strah pred Brusljem, STRAH PRED TUJIM, STRAH PRED (NE)PREDVIDLJIVIM,STRAH PRED DRUGAČNIM, STRAH PRED SAMIM SEBOJ, strah pred mediji, strah pred JAVNIM MNENJEM. Strah pred stikom. Strah pred (SO)ČLOVEKOM. "Sovražnik je strah. Mislimo, da gre za sovraštvo, a to je strah," je nekoč dejal Mahatma Gandhi.
Knjiga govori o zgodbah posameznih beguncev/migrantov. Prikaže nam razloge zakaj so zapustili domove in domača mesta, ter kaj jih je pričakalo na poti. Zgodbe so težke, prikažejo življenje v domači vasi, zbiranje denarja za pot, pot samo in kaj se jim dogaja v Evropi. Proti koncu knjige me je zmotilo edino to, da se zgodbe začnejo prekrivati in bi knjiga lahko bila krajša, brez da bi karkoli izgubila. Žal se ves čas v ozadju pojavlja vprašanje, če je človek človeku res volk - cene bivališč/prevozov več desetkrat dražje kot za turiste, ljudje/EU se raje obrnejo stran, kot da bi podali roko, v taboriščih ima 500 ljudi 300 postelj in 10 stranišč ter so brez elektrike. Je to res najboljše kar smo lahko naredili? Je bila situacija res tako presenetljiva? Bi jaz odreagiral drugače, če bi se srečal z beguncem pred mojo hišo?
Skozi knjigo sem se zelo težko prebila, čeprav je odlična in bi jo moral prebrati vsak. A je bila vsaka prebrana stran boj s samo seboj. Videmšek je namreč s to knjigo nam vsem postavil ogledalo. In vsak, ki si je upal zazreti tej podobi v ogledalu globoko v oči, lahko od sramu odvrne pogled. Kajti kot družba smo padli na preizkusu človečnosti.