Prva slovenska kriminalka. Zgodba v malem mestu, po imenu Lipnica. V ospredju je truplo mlade ženske, išče se morilca. Bralec od vsega začetka ve, da najočitnejši osumljenec ni storilec kriminalnega dejanja. Policija ni dorasla izzivom, ki jih prednjo postavlja zločin, zato mora zadevo v svoje roke vzeti neuradni preiskovalec. Potek je začinjen tudi z ljubezenskimi zapleti, na koncu pa se izteče tako, da je za vse prav. Znana slovenska odvetnica dr. Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Fari pri Prevaljah. V tridesetih letih, ko je obiskovala pravno fakulteto na ljubljanski univerzi, je Ljuba padla skoraj na vsakem državnem izpitu, ki ga je opravljala prvič, pa čeprav je na primer za iste izpite inštruirala svoje kolege, ki so naredili izpit brez težav. Ne glede na to, da je zaradi tega namesto štirih za študij ‘zapravila’ šest let svojega življenja, je nazadnje vendarle postala pravnica. Glavni kamen spotike je bil seveda njen zunanji moški videz, ki mu je sledila vse svoje življenje. Kljub uspešni odvetniški karieri in sposobnostim, s katerimi je presenečala v sodniški dvorani, si je Prennerjeva vedno želela postati priznana pisateljica. Večina njenih del ni nikoli doživela izdaje in je ostala v rokopisih, nanjo pa so pozabili tudi skorajda vsi avtorji literarno-zgodovinskih knjig in učbenikov. Tako naši otroci v šolah ne izvedo nič o tem, da je Ljuba Prenner avtorica prvega slovenskega kriminalnega romana. Čeprav je bila napeta kriminalka z naslovom Neznani storilec leta 1939 v času izida prava uspešnica, so jo slovenski literarni kritiki mirno spregledali. Povod za pisanje je bila stava, da Slovenec pač ne zna napisati dobre kriminalke. Ljuba je to storila v treh mesecih. Leta 1960 se je seznanila z Marijo Mrzel Krenker, z Mimiko, ovdovelo gostilničarko. Njuno znanstvo je preraslo v sedemnajst let trajajoče prijateljstvo. Prennerjeva je leta 1977 umrla za rakom na dojkah.
Neznani storilec je prva slovenska malomeščanska kriminalka. V Lipnici se zgodi strašen zločin. Najdejo ustreljeno Ančko, sum pa pade na več oseb, prav toliko pa je tudi detektivov, ki poskušajo razvozlati skrivnost. Knjigo je težko jo je primerjati s sodobnimi kriminalkami, saj je slog starinski in včasih zelo naporen. Ima pa zgodba kljub temu presenetljivo dobro zasnovana.
Prva slovenska kriminalka! Baje napisana za stavo, da Slovenec ne zna napisati dobre kriminalke. Stava bi bila definitivno izgubljena, zgodba je odlična, kot bi bral Cankarja ali pa Jaro gospodo, le da je šund. Zgodba Ljube Prenner si pa itak zasluži svojo knjigo.
Neznani storilec se seveda ne more primerjati s kriminalkami, v kakršnih smo navajeni uživati danes. Če jo presojamo v duhu časa, v katerem je nastala, pa si vsekakor zasluži pozitivno oceno. Kljub precej arhaičnemu jeziku je zelo berljiva in se (očitno) tudi po več kot 80 letih od nastanka še vedno bere.
Eden prvih slovenskih kriminalnih romanov, ki bi se lahko z manjšimi popravki dogajal tudi v modernem času. Avtor Ljuba Prenner k elementom kriminalke doda tudi nekaj komedije zmešnjav in parodije in ustvari zabavno zgodbo. Ne vem, ali je to bil takratni stil, ampak "head hopping" je občasno moteč in rahlo zmedljiv.