Lepo je živeti. Pa čeprav nihče ne ve, da to počneš.
Fasunga je druga zbirka kratkih zgodb Nejca Gazvode. Z njimi iz realnega sveta pogosto vstopa v neke vrste virtualno resničnost, njegovi junaki sanjajo, mnogi živijo v disfunkcionalnih družinah. Avtor kroži med resničnostjo, fantazijo in sanjami, iz sedanjosti stopa v prihodnost, na katero ga napeljuje svet novih tehnologij, včasih pa se zdi, kakor da bi s futurističnimi slikami hotel prikazati, kam bo pripeljala odtujenost med ljudmi, ljudmi in naravo, kam vodi mehanizacija, virtualizacija vsakdanjega življenja in devastacija okolja. Fasunga je razmišljanje o tem, kaj konstruira mladega človeka sodobnosti.
Nejc Gazvoda se je rodil leta 1985 v Novem mestu. Camera obscura je njegov prvi roman, napisal pa je še zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide (GOGA, 2004), ki je bila nominirana za najboljši literarni prvenec leta 2004, dobila pa je Dnevnikovo fabulo 2006, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze in nagrado Zlata ptica 2005 za literaturo! Študira filmsko režijo na AGRFT v Ljubljani in se trudi, da med sabo ne bi pomešal različnih svetov, v katerih ustvarja. Včasih mu ne uspe in šele zvečer opazi, da je obul različni nogavici.
Najc Gazvoda je čudovit pripovedovalec o inteligentnih bistrih pritegnjenih ljudeh, ki znajo več povedati z eno žaljivko kot z petimi stavki o sanjah. Ta zbirka kratkih zgodb je pa še boljša od samo nizanja nekih mladih likov, gre za dobesedno slike tranzicije, kako smo šli iz istega v enak sistem, vmes pa stopili v znanstveno fantastiko in japonske tavajoče duše in računalništvo, internet, vmes pa nikoli zapustili gričevja dolenjske 30 km od avtoceste, 20 km od asfalta. Odlično samo zato, ker zaćutiš da je grenkoba resnična in da je blizu.