Al Araf : Zbirka literarnih sestavkov

by Vladimir Bartol

بعد النجاح العالمي الذي حققته روايته آلموت، تكشف قصص "الأعراف" فلاديمير بارتول مختلف. يتضح ذكاءه كحكّاء، من قصة لأخرى، فيما تنسج الشخصيات والأحداث ملامح الرجل الحديث. تعتمد قصص "الأعراف" في جزء كبير منها على خبرة بارتول الشخصية ومعرفته الواسعة بعلم النفس والأحياء والتاريخ والفلسفة، دون أن ينقصها الخيال والرومانسية. ويعبر فيها حدود النوع الأدبي من العاطفية الإيروتيكية إلى المغامرة والجريمة إلى الخيال العلمي، ليعود دائمًا إلى النقاط الأساسية في المجموعة ككل: معضلات المعرفة والفقر والحرية. يقدم فلاديمير بارتول في مجموعة "الأعراف" تصورًا عن الانفصام الكارثي للإنسان المعاصر ويرسم خريطة تقريبية لمستقبله.

Genres: Short Stories, Philosophy, Classics

First published January 1, 1935

About the author

Bartol was born on February 24, 1903 in San Giovanni (Slovene: Sveti Ivan), a suburb of the Austro-Hungarian city of Trieste (now in Italy), as the third child of seven children of a middle class Slovene family. His father Gregor Bartol, was a post office clerk, and his mother Marica Bartol Nadlišek was a teacher, a renowned editor and feminist author. Vladimir's parents offered their children extensive education. His mother introduced him to painting, his father to biology. In his autobiographical short stories, Bartol described himself as an oversensitive and slightly odd child with a rich fantasy life. He was interested in many things: biology and philosophy, psychology, art, as well as theatre and literature. As a scientist, he collected and researched butterflies.

Vladimir Bartol began his elementary and secondary schooling in Trieste and concluded it in Ljubljana, where he enrolled at the University of Ljubljana to study biology and philosophy. In Ljubljana, he met the young Slovene philosopher Klement Jug who introduced him to the works of Friedrich Nietzsche. Bartol also gave special attention to the works of Sigmund Freud. He graduated in 1925 and continued his studies at Sorbonne in Paris (1926–1927), for which he obtained a scholarship. In 1928 he served the army in Petrovaradin (now in Serbia). From 1933 to 1934, he lived in Belgrade, where he edited the Slovenian Belgrade Weekly. Afterward, he returned to Ljubljana where he worked as a freelance writer until 1941. During World War II he actively participated in the resistance movement. After the war he moved to his hometown Trieste, where he spent an entire decade, from 1946 to 1956. Later he was elected to the Slovenian Academy of Sciences And Arts as an associate member, moved to Ljubljana and continued to work for the Academy until his death on September 12, 1967. He is buried in the Žale cemetery in Ljubljana.

Reviews

[Ali V Canay]

Founding member of the He-Man Woman-Haters Club ? Might have to read it again to discover something else besides misogynistic propaganda in this collection of stories. All the stories are repetitive, they follow the same pattern, a deep thinking man who believes he is superior to everyone and if God exists it is him. The man is a pervert but this is good because he is man and man controls what is morally permissible. According to the man, women are either evil demons incarnate or pathetic soulless creatures with no intellect of their own. When the woman leaves the man or cheats she is disgusting but the man he can do all sorts of cruel things because he is great. The man dies. The end

[Blazz J · Rating 5 out of 5]

5/5. Zbirka literarnih sestavkov Al Araf so Bartolovi poskusi odkrivanja usedlin, re-intepretacij (zgodovine) odmevnejših in udarnejših filozofskih nastavkov, ki so zahodno človečanstvo (prosto kosovelovsko) prepričali do preizkušanja moči - intrige, manipulacije. so sestavni del Bartolovih literarnih preizkusov - kot sam pisatelj dokazuje, lahko branje in udejanjanje filozofije lahko primerjamo s kuharskimi recepti - nenatančno ali površno branje lahko privede do zažganin in opeklin - morda pa celo do požara.

[Aljoša Toplak · Rating 4 out of 5]

Zelo dobra zbirka kratkih novel. Bartol iz novele v novelo spretno stopnjuje vprašanja, ki zaposlujejo filozofa dvajsetega stoletja. Ponuja zelo zanimiva razmišljanja, izpostaviti gre mit alpinista Juga (slovenski nadčlovek) in preslikava Nietzschejevega nauka skozi simboliko Korana (tukaj pride v igro v naslovu izpostavljeni Al Araf). Sicer pa Bartol napleta precej samosvoje interpretacije poznanih filozofov, ki praviloma niso ustrezne.

[Danijel · Rating 4 out of 5]

Al araf

str. 40- svoboda je nevarna beseda. Kričači so povedali delavcem, da kujejo drugi iz njihovih žuljev zase denar: čez noč so postali nesrečni. In vsak si želi samo eno: da bi sedel na bogatinovo mesto. .... Zakaj eno je resnica: tepci bodo vedno tepeni.

Str. 41- vašega Cankarja ne razumem. Namesto da bi si smejal v pest, da je edini svoboden, da mu je edinemu dovoljeno, povedati vsem in vsakomur v obraz, kar je mislil, je pogostno tožil nad svojo bedno usodo. Ali je mar mislil, da je mu bo govedo hvaležno za bič?!

Str. 45- ženski so laž, potvarjanje dejstev in prevara legitimno orožje; teh lastnosti ji skoraj niti ne štejemo za zlo.

Str. 49- do konca itak niti samemu sebi nikoli ne prideš.

Str. 50- z velikimi osvojevalci ni nič drugače: svojo oblast so si zgradili z močjo svojih živcev; enkrat pa morajo tudi ti popustiti. Kdor zida na silah, ki so od telesa, zida na peščena tla. Prej ali slej se bo njegova stavba podrla. ... Kdor pa gradi iz duha in ustvarja iz njega vrednote, si je izbral boljši del. Njegovo delo požene kakor hrast svoje korenine v tla: tudi veliki viharji ga ne bodo omajali. ... Bojazen pred porazi rodi moč, bojazen pred smrtjo pa večnost!

Str. 51- vedel sem: prvi poraz mi odvzame sleherno vero v mojo moč. Izguba te pa v vero v življenje. ... Tako sem neprestano hlinil moč in prikrival svojo slabost; in trepetal pred končnim razkritjem.

Str. 55- in vendar sem izmed onih, ki nosijo baklo svobode iz roda v rod, da ne izbriše malik, ki mu pravijo družba, za vedno, kar je bilo največjega in najsvetlejšega v človeku. Vidiš, zato danes in vse te zadnje dni ne smem piti, se ne smem dati omamiti, ne smem izpustiti vajeti iz rok. Močan moram biti, da ne podležem izkušnjavi!

Str. 61- ljubezen, gospodje, je večkrat silno nevarna igra, pri kateri gre pogostoma samo za dan, neredko celo samo za uro, da odides iz nje ali zmagovalec ali pa premaganec.

Str. 63- verjemite mi, živeti zaradi življenja samega, se zares ne izplača. Posebno še, če ne veš, da-li si to zares ti, ali pa je vse samo zlobna kompozicija mračnega duha, čigar gnusna fantazija si je ustvarila v ljudeh svoje lutke. Da se z njimi poigrava.

Str. 64- ali svoje zavesti bi se vsaj za eno noč v letu rad znebil.

Str. 77- zakaj, ljubezen se da premagati samo, če jo izživiš do kraja. Klin s klinom, strast s strastjo, požar s požarom, demon z demonom. Da obvladaš demona, moraš biti sam demon ali pa to postati. To pa postaneš lahko samo skozi spoznanje.

Str. 90- platon na primer je menil, da ljubimo predvsem popolnost, lepoto, in če vidimo torej ti lastnosti v neki osebi v posebno visoki meri in se zato vanjo zaljubimo, se kaj lahko zgodi, da jih ona ne vidi v nas, temveč v nekem drugem, in evo vam nesreče v ljubezni.

Str. 98- življenje nudi milijon možnosti.

Str. 102- kadar se je obrabilo neko orožje ali pa je borec dobil boljše, zažene staro v prvi jarek in se izuri v novem. Tako sem delal tudi jaz s svojimi mislimi in sistemi; ko so odslužili, v kos z njimi! Pravi vojak gre zmerom naprej; kar je premagal, pušča za sabo. Izpremembe in nova pota ga vesele.

Str. 103- ena resnica je neizpodbitna: človeške sile so omejene. Zmerno moraš žrtvovati nekaj za drugo. Ali si vanje razgiban in plavajo tvoje misli po površini ali pa se umiriš s telesom in se tvoj duh vzvalovi.

Str. 129- ali veš kaj je človeštvo? Ali veš, kaj je narod? Skup bedakov, zločincev in podležev. V najboljšem primeru: hlapcev. In za to sodrgo da bi se jaz pehal in trudil?! Nikdar!

Str. 144- zadnji sodnik nad vsem našim dejanjem in nehanjem je naša vest.

Str. 149- ljudje so taki: kadar opazijo pri nekom nekaj, kar se ne sklada z njihovimi vsakdanjimi pojmi, mu natrpijo, na grbo vse mogočnosti in nemogočnosti .

Str. 150- da sta pri zapeljevanju potrebna dva: tisti, ki zapeljuje, in oni, ki hoče biti zapeljan.

Str. 151- pogum. Brez poguma ni prave svobode in brez prave svobode ni pravega življenja.

Str. 153- zakaj vse, kar vidiš, veš, slišiš in spoznavaš, je samo toliko časa resnično, dokler ti dotično vidiš, veš, slišiš ali spoznavaš. Ako torej izgineš ti, se pogrezne s tabo vred tudi ves ostali svet.

Str. 155- kdor hoče nekaj doseči, mora tvegati; vsako tveganje pa je nevarno.

Str. 158- ali jaz ločim človeštvo v dve kvalitativno se razlikujoči skupini: v svobodne in nesvobodne. Ogromna večina pripada slednjim. ... Med obema skupinama zija ogromen prepad. Prav ta prepad pa ni nič drugega, kakor spoznanje, smisla življenja in bistva smrti.

Str. 162- vsak človek, ki stremi, stopi nekoč pred odločitev: ali da izpolni, kar pričakujejo od njega tisti, ki ga obdajajo, in postane sebi nezvest; ali da posluša svoj klic in razočara svojo okolico. Večina stori prvo: odtod toliko razočaranje v svetu.

Str. 182- zakaj dobroti samo takrat verjamemo, kadar izvira iz moči. Dobrota slabotnega pa vzbuja sumnjo hinavščine in špekulantstva.

Str. 191- tedaj sem v svojem obupu poklical na pomoč obeta vsega človeškega zla in vse veličine človekove, kralja demonov - razum.

~~~
Prisrčen pozdrav

mag. Danijel Brestovac | 040185969 | www.danijel-brestovac.weebly.com

[Miha · Rating 4 out of 5]

Odličen slog, fantastično branje, sicer pa romaneskna zgodba, ki me ne prepriča oz. mi ta hip tako branje ne ustreza.

[Gizem Kocakaya · Rating 5 out of 5]

Çok ama çok beğendim.

[Marwa Fathy · Rating 4 out of 5]

كتاب فلسفي وفي أجزاء كانت صعبة علي بس الحمد لله خلصته بسلام 😅