Vir: Wikipedia. Strani: 42. Poglavjih: Art Nouveau, Umetni ke smeri, Mesta Art Nouveau, Realizem, Gotika, Impresionizem, Zgodovinska obdobja v likovni umetnosti, Kubizem, Secesija, Dadaizem, Moderna, Gustav Klimt, Humanizem, Nadrealizem, Romantika, Ekspresionizem, Alfons Maria Mucha, Romanika, Recesionizem, Dunajska secesija, Barok, Ikonografija, Berlinska secesija, Manierizem, Rokoko, Mladika, Ljubljana, Zgodnja kr anska umetnost in arhitektura, Bauhaus, Konstruktivizem, Bidermajer, Munchenska secesija, Fauvizem, Simbolizem, Suprematizem, Verizem, Naturalizem, Metafikcija, Faleristika, Baro no slikarstvo, Uniformologija. Izvle ek: Mesta Art Nouveau so tista, kjer se je v za etku dvajsetega stoletja uveljavil slog Art Nouveau in kjer so se ohranila zgodnja pri evanja te umetnosti v raznih oblikah, predvsem v arhitekturi. Alphonse Mucha: plakat Moet & Chandon Art Nouveau se je uveljavil kot umetni ki slog leta 1893 v Bruslju, ko je Victor Horta zgradil prvo kompletno stavbo v tem slogu, hotel Tassel. Sledila je vrsta novih gradenj, v katerih se je slog razvijal in izpopolnjeval. Ve ina ostalih evropskih mest je na podoben na in razvila razli ne smeri in variante sloga, a Bruselj je ostal najva nej e mesto Art Nouveauja. Zato je razumljivo, da se je pred dvema desetletjima prav tu za utila potreba po obnovi in za iti sloga, ki sta ga bili svetovni vojni potisnili v pozabo. Leta 1999 je bilo ustanovljeno omre je (network) Reseau Art Nouveau Network, pri katerem so sodelovala z Belgijsko prestolnico e slede a mesta partnerji: Alesund, Barcelona, Budimpe ta, Dunaj, Glasgow, Helsinki, Ljubljana, Nancy, Reus, Riga, Terrassa in Avignonska ola (Ecole d'Avignon) kot tehni ni partner. Kmalu so se pridru ila e druga mesta, ki so elela ohraniti svojo dedi ino Art Nouveauja. Spletna stran omre ja podrobno opisuje spodaj navedena mesta in njihove posebnosti. Razen teh krajev, ki so se povezala v -Reseau-, so pomembna za Art Nouveau tudi razna druga mesta, predvsem zato, ...