Izbrane zgodbe slovenskemu bralcu prvič ponujajo širši vpogled v delo gvatemalskega velemojstra kratke proze Augusta Monterrosa. Knjiga vsebuje izbor avtorjevih najizvirnejših kratkih zgodb, mikrozgodb in novodobnih basni ter predstavlja antološki sprehod po poteh Monterrosovega ustvarjanja. Izbrana besedila ob miselnih izzivih, ki jih prinašajo, zrcalijo tudi avtorjev smisel za humor – lep primer je razvpiti Dinozaver, morda najkrajša slavna zgodba našega sveta. Avtor nam skozi širok register kompleksnih tem in likov – od živali pa do Borgesa in Rulfa – približa magično melanholični svet Latinske Amerike, hkrati pa nagovarja misli in občutke, domače prebivalcem obeh polobel. Obvezno branje za vse ljubitelje latinskoameriške književnosti ter kratke proze v vseh oblikah.
Augusto Monterroso Bonilla (1921-2003) es la máxima figura hispánica del género más breve de la literatura, el microrrelato, y una de las personalidades más entrañables, no sólo por su modestia y sencillez, sino también por su excepcional inteligencia y su exquisita ironía. Autodidacta por excelencia, abandonó sus estudios tempranamente, para dedicarse por completo a la lectura de los clásicos, que amó con pasión, como a Cervantes, cuyo influjo es evidente en su obra. Guatemalteco de adopción y centroamericano por vocación, dedicó una buena parte de su vida a luchar contra la dictadura de su país, antes de darse a conocer internacionalmente con el cuento «El dinosaurio», que, se dice, es el más breve de la literatura en español. Maestro de fábulas, aforismos y palindromías, su papel docente fue de capital importancia en la formación de los más conocidos escritores hispanoamericanos, y de otras latitudes.
V ljubezni do kratkosti in jedrnatosti je bil Monterroso velik mojster. V dobi, kjer je tudi tvit lahko uspešen izraz umetnosti enovrstičnic, bi takšen družbeno angažiran literat nemara blestel še toliko bolj. Malo je takšnih, ki bi v svoji mikrozgodbi pri poznavalcih ponudili takšne razmisleke, kot recimo njegov Dinozaver, ki je Lauru Zavali vzbudil tudi spomin na Kafko in njegovo Preobrazbo. Vsem ostalim pa nam Monterroso ponudi povsem svojevrstno pisanje, ob katerem v pretežno ironičnem ozračju najdemo človeka, ki je v minimalizmu uspel združiti alegorije, kritiko, spomine, dvome, ljubezni, strahove in humor, predvsem pa poklon preteklim in sodobnim soustvarjalcem literarne pokrajine sveta.