What do you think?
Rate this book
Tehno
Pred nami je peta knjiga Ane Pepelnik T e h n o, katere naslovna pesem je po objavi na spletu postala verjetno ena najbolj znanih pesmi v slovenski sodobni književnosti. Vsekakor pa je močno presegla pregovornih 150 pesniških bralcev. Če je prejšnja knjiga avtorice nastajala Pod vtisom življenja drugih knjig, je lep del nove nastal pod vtisom pepela avtoričine neposredne eksistence. Tehno spregovori o poporodni depresiji, misli na samomor, tesnobi, vendar tudi o zmagi vere, upanja in ljubezni. Tu-bit tehna je na trenutke skrajno tesnobna bit, vendar pa, kot da bi hotela pesnica s tem nekaj povedati, iz prvega dela zbirke prevladujoča "trdna" naracija proti koncu začne razpadati in se lomiti v nekakšen razpotegnjen in odprt brejk bit brez pik na koncu. Tehno, ki ga (po)ustvari avtorica, namreč ni prostaško monotona in živčna plesna glasba, temveč, banalno rečeno, stalni notranji ritem srca; bit, ki ga zaslišimo, ko ostanemo zaprti v gluhi sobi; razlivanje večjih zajemov zraka po ambientalno-ritmični predsobi tesnega prostora-časa in prebitja tesnobnih čustev-misli.
T e h n o bo skratka odprl usta tudi tistim, ki so v Pod vtisom videli le golo maskiranje (ne pa tudi masakriranja?) in se bojevali z odporom, saj literaturo raje razumejo kot posredovanje efemernih biografskosti in/ali angažmajev. Pri pravi poeziji gre za temeljni angažma v jeziku. Jezik sam je A. Zato v T e h n o zbrane pesmi ne vznemirjajo vnaprejšnja prepričanja, programirani vtisi, dnevniški zapisi in podobni turizmi. Ampak jezik kot (na)ličenje domišljije. In hkrati poskus tistega težko naseljivega vmesnega prostora med glasom in realnostjo. Naj temu, tako kot pravi zadnja beseda v knjigi, rečemo ljubezen? Lahko. Povedati pa je treba tudi naslednje: Ani Pepelnik je v peti knjigi uspelo pokazati, in to bržčas najbolje doslej, kako govoriti. To pa zato, ker se ji je, kljub huronskemu pljusku navzven, uspelo povsem ponotranjiti. Govoriti hkrati o tem, česa (in kako) v tem svojem glasu ne govoriti in ne določati. Kako govoriti s svojim lastnim-tujim glasom.
T e h n o bo skratka odprl usta tudi tistim, ki so v Pod vtisom videli le golo maskiranje (ne pa tudi masakriranja?) in se bojevali z odporom, saj literaturo raje razumejo kot posredovanje efemernih biografskosti in/ali angažmajev. Pri pravi poeziji gre za temeljni angažma v jeziku. Jezik sam je A. Zato v T e h n o zbrane pesmi ne vznemirjajo vnaprejšnja prepričanja, programirani vtisi, dnevniški zapisi in podobni turizmi. Ampak jezik kot (na)ličenje domišljije. In hkrati poskus tistega težko naseljivega vmesnega prostora med glasom in realnostjo. Naj temu, tako kot pravi zadnja beseda v knjigi, rečemo ljubezen? Lahko. Povedati pa je treba tudi naslednje: Ani Pepelnik je v peti knjigi uspelo pokazati, in to bržčas najbolje doslej, kako govoriti. To pa zato, ker se ji je, kljub huronskemu pljusku navzven, uspelo povsem ponotranjiti. Govoriti hkrati o tem, česa (in kako) v tem svojem glasu ne govoriti in ne določati. Kako govoriti s svojim lastnim-tujim glasom.
- GenresPoetry
80 pages, Paperback
Published January 1, 2017
7 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
No one has reviewed this book yet.