Knjigo sem glede na dolžino brala precej časa, razloga sta dva. Prvi je, da sm imela izpite in sem večinoma brala le zapiske. Drugi pa je, da me zgodba ni ravno potegnila vase.
Čeprav je zgodba zelo lepa, sem se monogokrat morala prisiliti, da sem jo brala naprej. Ampak se je branje splačilo zaradi konca, ki je res odličen.
Mi je pa tudi všeč, da je bil v knjigo vključen kroker, ki lahko predstavlja neko povezavo med njima. Natančneje njuno ljubezen.
Sofija in Martin sta le zaljubljeni duši, ki nam vsem, ki smo sami, dasta upanje, da bo ljubezen prišla kder najmanj pričakujemo.