Ljudje iz Maribora

by Tone Partljič

Naslov pričujoče zbirke novel Toneta Partljiča Ljudje iz Maribora je hkrati poveden in nekoliko zavajajoč. Bralec bi utegnil pričakovati, da zbirka prinaša zgodbe slavnih in slavljenih avtorjevih someščanov. Kar je zgolj delno res. V zbirki srečamo tako prepoznavne osebnosti, kot so Prežihov Voranc, režiser Jože Babič in Titova tašča Priska Haas, na drugi strani pa tudi napol mitske Mariborčane, kot sta pobreški Prezident in kneginja Obolenska, ki se ju zgodovina spominja zgolj v opombah h kakšnim na videz pomembnejšim zgodbam. Na videz zato, ker avtor v svoji zbirki zgodb mojstrsko pokaže, da veliki in maliljudje ne obstajajo, da je človeška izkušnja univerzalna in da neopevani junaki v svojih dejanjih poguma in spopadanja z bolečimi platmi življenja velikokrat presegajo tiste, ki jim je zgodovina podelila nesmrtnost.

308 pages, Hardcover

Published January 1, 2017

About the author

Tone Partljič je nedvomno eden najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Začetki njegovega pisanja segajo v šestdeseta leta, od takrat pa je objavil mnogo odmevnih proznih in dramskih del, scenarijev za televizijske in radijske igre ter filme, znan pa je tudi po literarnih delih za mladino. Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel številne nagrade: leta 1980 nagrado Prešernovega sklada za satirično-komedijske igre, leta 1982 Levstikovo nagrado za mladinsko književnost za knjigo Hotel sem prijeti sonce (Mladinska knjiga, 1981), leta 1984 Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo Moj ata, socialistični kulak (krstna izvedba Drama SNG Maribor, 1983) in leta 2006 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2010 je pri založbi Litera izšla tudi njegova avtobiografija z naslovom Hvala vam, bogovi, za te blodnje.

Reviews

[Rebeka · Rating 3 out of 5]

Imam se za mariborčanko. Vsaj delno. Mama je iz Maribora in do mojega šestega leta smo tam tudi živeli. Tako kot večina mojih sošolk in sošolcev iz osnovne šole sem šla v srednjo šolo v Maribor. Pa potem še na faks. Skratka, Maribor je moj drugi dom. Mesto mi je zelo blizu, kljub temu da nisem čistokrvna mariborčanka. Klub temu da ne poznam vsakega kotička mesta. Me je pa s tega razloga knjiga toliko bolj pritegnila. Želela sem brati o nečem, kar mi je znano, torej Mariboru, hkrati pa zvedeti več o za mene novih osebah povezanih z mestom ob Dravi. Priznam, nekatere zgodbe so me bolj pritegnile kot druge. Nekatere so se mi zdele prekratke, druge predolge. Žal se mi je celotna knjiga zdela nekoliko preveč depresivna. Tudi stil pisanja mi ni bil najbolj pri srcu.

[Simona · Rating 4 out of 5]

»Že takrat sem začutil in spoznal, da je govoriti v knjižnici skoraj nekaj takega kot moliti v cerkvi. Torej vljudno in šepetaje. Le da je vse posvečeno le eni stvari - knjigi.«

Redko katera knjiga pri meni vzbudi takšen občutek nostalgije, kot jo je ta. Skozi Partljičeve besede sem se spominjala svojih 7 let, ki sem jih kot dijakinja in študentka preživela v Mariboru, in hodila po ulicah, ki jih omenja Partljič. Pa tudi na Piramido, Kalvarijo in Pohorje. Lepo je bilo brati o znanih stvareh. Partljič zgodbe pripoveduje na res zanimiv in tudi hudomušen način, vzbudi v bralcu zanimanje za vsako zgodbo, ki sledi.

Sem pa v knjigi izvedela tudi veliko o zgodovini Maribora, v času med in po vojnama, kar mi je bilo prav tako zanimivo. Všeč so mi bile kar vse zgodbe, najbolj pa »Tovarišica ravnateljica,« ki govori o tem, kako so v časih po drugi svetovni vojni, izključevali dijake, ter odpuščali učitelje iz učiteljskih šol, ker so bili verni. Učitelji so hodili k dijakom na dom, da so preverili kako živijo, ali imajo na stenah križe, ali v hiši kakšne druge verske predmete. Prav tako so vključili nekatere dijake, ki so poročali o tem, ali je kateri sošolec ali sošolka govorila o veri, ali če nosi verižico s križem.

Knjiga je bila definitivno zanimivo branje. Maribor je skozi zgodovino doživel že veliko, in zame ostaja eno izmed lepših mest v Sloveniji, s svojo posebno energijo.

Za konec pa še ta citat iz zgodbe Schwiegermutter, besede, ki bi jih naj izrekla Titova tašča: »Na ulicah je bil cel Maribor, ki je vzklikal Tito - Stalin, Tito - partija, Tito - Stalin... Ali veš, da so minila samo dobra štiri leta, kar so isti ljudje vpili na ulicah Heil Hitler, Heil Hitler... To je ta vaš delavski razred, te ljudske množice, ta slovenski narod, na katerem vi gradite, te vaše napredne množice!«

[Ursula · Rating 4 out of 5]

Knjiga me je pritegnila, ker sem študirala v Mariboru in posledično nekaj let tam tudi živela. Mislim, da je bralce, ki imajo tako ali drugačno povezavo s tem mestom, ta knjiga veliko bolj zanimiva. Avtor nam v branje ponudi več kratkih zgodb ljudi iz Maribora, nekatere se da na hitro pogooglat, druge bi najverjetneje izsledili zgolj v arhivskih zapiskih. Je pa bilo zabavno in poučno, nekatere te osebe tudi malo pogooglat.

[Simona · Rating 4 out of 5]

Ljudje iz Maribora je zbirka kratkih zgodb ki izpostavijo, v tipičnem Partljičevem - skorajda enostavnem literarno-hudomušnem jeziku, nekatere mariborske posebneže ali pa bolj znane ljudi, ki so bili izpostavljeni zaradi svojega življenjskega sloga ali porekla.
Sladko/grenke osebne zgodbe so večinoma iz časa pred drugo svetovno vojno ali po njej, in tako je ta knjiga ne samo spomin na posameznike, ampak tudi svojevrsten spomenik Mariboru iz nekega drugega časa.