Kriminalni roman Pogodba, dobitnik nagrade modra ptica 2018, je literarni prvenec, povezan s temo, ki jo avtorica zelo dobro pozna.
Prvi umor se zgodi v prestižni četrti, v vili enega najuspešnejših rimskih odvetnikov. Sledi še prometna nesreča na drugem koncu Rima in samomor mafijskega bossa v zaporu … Raziskovanje zakulisnega dogajanja iz novic črne kronike nas odpelje v osrčje mafijskega dogajanja. Glavni akterji – kriminalisti, novinarji, tožilci in politiki – imajo marsikdaj tudi zavezujočo skupno preteklost. Njihove ljubezenske in prijateljske vezi se prepletajo s službenimi dolžnostmi, in meje med tem, kje se konča država in začne mafija, so zelo zabrisane.
Slovenska spisateljica Mojca Širok punih je trinaest godina radila kao dopisnica RTV Slovenije iz Italije i Vatikana, a teme koje je obrađivala kroz novinarski rad bave se zloglasnom sicilijanskom mafijom. Rezultat njenog rada na temu mafije prvo je bio dokumentarni film 'Šutnja u Palermu', a kasnije je svoj rad i saznanja o mafiji pretočila u roman simboličnog naslova - 'Ugovor' - koji ne simbolizira bilo kakav ugovor, već upravo onaj sklopljen s vragom. Ovaj joj je roman 2018. godine donio i slovensku književnu nagradu Modra ptica.
U ovom romanu, Mojca prati širok splet raznovrsnih likova koje spletom okolnosti spoji vijest o tri iznenadne smrti: one slavnog rimskog odvjetnika, uspješnog rimskog kiruga i zloglasnog mafijaškog bossa. I dok dio ljudi upletenih u ovu priču - od novinara gladnih istine i bliskih prijatelja žrtava do revnih policijskih detektiva - pokušava rasvijetliti okolnosti koje su dovele do ovih smrti, drugi dio ljudi - od medijskih mogula i utjecajnih političara do same mafije - pokušava sve smesti pod tepih plasirajući lažne priče o onome što se doista dogodilo.
A kako otkrivamo pozadinu ove priče, tako otkrivamo i nove i nove razine upletenosti političke korupcije i mafijaške kontrole unutar svih slojeva društva. Na kojoj god strani priče se nalazili, baš sve likove ovdje povezuje jedinstvena zajednička prošlost, povezana s mafijom i/ili borbom protiv mafije, unutar koje se svatko od njih u nekom trenutku našao.
"Smiješno, pomislila je Ilaria, do tada nije nikad pomislila na to što je uvijek govorila Flaminia, da mafijaško nasilje potiče koncentrične krugove, udarne valove koji pustoše daleko i dugo, koji se prije ili poslije na ovaj ili onaj način dotaknu svih ljudi. Jedan tako bezvezan stari mafijaš, a oko njega takvo ludilo. Flaminia je otišla u Palermo gdje je ponovno srela Emanuelea. Kad se vratila, napustila je Paola, Ilaria nije nikada saznala zašto. Odselila se, onda polako, ali neizbježno tonula u ponor. Kakve to veze ima s mafijom, gorko je pomislila Ilaria. Nikakve. Ali ni Flaminia ni Emanuele, nakon što su svaki na svoj način imali s njom posla, nisu više imali normalan život."
Mojca Širok savršeno je opisala načine na koji funkcionira 'vlast iza vlasti', u ovom slučaju sicilijanska mafija, koja posredno ili neposredno kontrolira baš sve: od politike i medija do policije i sudova.
"Imao je vlast. Ne vlast kakvu je imala država koju ljudi izigravaju, ne vlast kakvu ima politika kojoj se ljudi podsmjehuju ili joj se ulizuju. Imao je vlast koje se ljudi boje. Pred kojom kleče. Jer je neizrečena. Nigdje zapisana. Nigdje očita. Ali svima pred očima. Vlast iz pozadine. Pred kojom se ne trebaš opravdavati, koju ne treba utemeljivati, ograničavati. Vlast bez pravila, bez ideologije i bez morala. Vlast onoga tko zna kako se ponašati da nije moguće izgubiti."
Fascinantno je otkriti kako u sjeni te vlasti stoji zapravo jako malen broj ljudi, praktički jedna osoba, koja vuče sve konce. A još je fascinantnije kako se ta osoba umješno skriva baš svima naočigled. Slučajevi političke korupcije i kontrole raznih interesnih skupina, ne nužno mafijaških, izneseni u ovom romanu možda se tiču Italije, ali lako ih možemo prepoznati i na drugim mjestima, u drugim državama, a posebno i kod nas.
"Što je bilo na tom čovjeku da je u svima pobuđivao takav strah i poštovanje? (...) Nije bio ni sjajan retoričar ni spretan političar, iako je već više od petnaest godina bio u parlamentu. Nitko se nije sjećao nikakva njegova nastupa, nikakva govora, nikakva parlamentarnog pitanja, kamoli polemike. Nijedan zakon nije nosio njegovo ime, ni u jednoj parlamentarnoj komisiji nisu ga vidjeli, iako je bio član svih najvažnijih. Nikad nije bio ni u jednoj vladi, iako je on bio taj koji je u pravom trenutku našao pravog čovjeka, pravog bogatog poduzetnika da ga gurne u politiku, ni od čega mu napravio stranku i između nekoliko izbornih promašaja vodio od jedne veličantsvene pobjede do druge, od jedne veličanstvene vlade do druge."
Podijeljen u tri dijela, koji vremenski obuhvaćaju događaje od svega tri dana, ovaj roman je brz, pronicljiv i vrlo, vrlo zanimljiv. Kada uzmete u obzir i to da se bazira na godinama stvarnog istraživačkog novinarstva, još je zanimljiviji - i stvarniji. A ono što je također stvarno, iako se nekima možda neće svidjeti, je kraj. Zašto? Jer ćete ga možda smatrati nedorečenim, ili naprasno prekinutim. Ja ga smatram poprilično realnim. A on daje i nedvosmislen odgovor na pitanje tko pobjeđuje u sukobu u kojem se na jednoj strani nalazi mafija. Taj odgovor, nažalost, nije: druga strana.
Presenetljivo zasnovana kriminalka, pozitivno presenetljiva, sploh glede na avtorico, ki nima literarnega renomeja, pričakoval sem veliko bolj novinarsko, faktografsko pisanje. Čeprav gre za lahkotno branje, na trenutke knjiga deluje zrelo, kljub pričakovanim pripovednim šokom na koncu poglavij, ki reklamirajo nadaljevanje branja, pa so tudi dovolj nenavadni, da je zgodba zadosti vznemirljiva. Če poznamo stil mafijske literature, pa je tudi konec nekoliko predvidljiv. V Italiji se pač nič ne spremeni. Morda bi si želel samo nekoliko bolj kompleksnega razpleta. Ampak za prvenec - bravo, Mojca.
Je, znamo svi (a tko ne zna, blago mu se što živi u blaženom neznanju) da nam državu vodi mafija. Balkanska, za razliku od ove talijanske o kojoj Mojca piše. Al vjerujem da je razlika u nijansama. Ipak, koliko god da ovo sve sr*** imalo temelj u stvarnom životu, nije mi nekako leglo. Stil, način, sve. Zato ocjena kakva je. A za pročitat, ako ste pesimist, ili čak realist, neće vas puno pogoditi. A ako ste klasa optimist, možda vas malo prizemlji. Ako uopće skužite o čemu oni to u ovoj knjizi, u kojoj se priča bez da se kaže jasno i glasno. Mutne vode. Mafija, svuda oko nas.
Razočaranje. Odličen vstop, preveč množično nadaljevanje z zapletenimi prehodi (v besedilu nastopa pol več oseb, kot jih avtorica umesti v 'seznam nastopajočih') in nespodoben konec v slogu 'počistimo mizo, zadostno število znakov doseženo'. Prav konec me je prav presunil, saj krši vsa žanrska pravila, ko naj se bodisi po starem ('whodunit') ali novem pisanju (razjasnitev relacij) zgodba sklene: v Pogodbi iz nič pripluje pozabljena beležnica, nastopajoči se pokoljejo kot pri gladiatorjih in ostaneta dva modra starce, ki vešče migata z obrvmi češ mafija je večna. Škoda.
Premisa o pogajanjih med mafijo in državo v 90-ih je v bistvu dobra. Motilo me je, da je bila ekspozicija pravzaprav dolga vsaj 150 strani. Več časa beremo o ozadjih in predzgodbah, kot je samega dogajanja - tega je v resnici zelo malo. Zato like večinoma spoznamo skozi opise, ne pa skozi njihova dejanja. Sicer je vse po pravilih žanra, tako glede likov kot glede presenečenj, ampak se izgubi v pojasnjevanjih. Na malce drugačen način bi ta zgodba lahko zares zasijala! Konec pa se mi je zdel dober in nepričakovano noir, v popolnem nasprotju s siceršnjim tonom romana.
Začetek zgodbe me ni pretirano pritegnil. Število karakterjev/oseb me je do polovice knjige puščalo v zmedi. Čeprav je na začetku knjige seznam oseb in njihova vloga v knjigi, mi ni pretirano pomagalo. Da bi med branjem morala iti gledat kdo je kdo na začetek knjige, mi res ni bilo všeč, trudila sem se, da tega nebi delala. To sem storila samo, ko je bilo res nujno potrebno, ko res nisem imela pojma kdo je kdo. Proti koncu se je zgodba dobro stopnjevala. Padla sem v zgodbo, čeprav se mi je samo pisanje še vedno zdelo malo suhoparno. Potem pa konec! Ne vem. Resnično ne vem. Všeč mi je, da je bil konec za mene zelo nepričakovan. Po drugi strani, mi pa sam konec ni bil všeč, saj knjiga pušča odprt konec, da si bralec sam interpretira kaj se je zgodilo.
"... nikada nije bilo dosta ako si imao samo podatke, podaci sami po sebi nisu ništa ako ih nisi znao povezati s neizrečenim, s kontekstom, ozračjem, pozadinom, odnosima".
Prije nekoliko godina prikazivao se dokumentarac "Povijest mafije" koji je detaljno objašnjavao povijest mafije i njen utjecaj na život u Italiji. Oduševila sam se kada sam čula za ovu knjigu jer sam već poznavala temu i bilo je, s jedne strane, iznimno lagano pratiti samu radnju. Ono što ostane iza ove knjige je gorak okus u ustima i lagana panika jer cijelo vrijeme propitkuješ ispravnost sustava koji je, u svojoj suštini, zapravo trula jabuka! "... mafijaško nasilje potiče koncentrične krugove, udarne valove koji pustoše daleko i dugo, koji se prije ili poslije na ovaj ili onaj način dotaknu svih ljudi."
Velika pohvala autorici za iznimno poznavanje teme jer je zbog njene stručnosti, čitanje bilo pravi gušt.
Međutim... Sami koncept priče me je razočarao. Previše je isprepletenih likova što otežava praćenje radnje. Ovdje ima materijala za sigurno još jedan nastavak. Rasplet je bio razočaravajući. Sve se odjednom dogodilo, sve se saznalo u dvije stranice i svima je sve bilo odjednom jasno. Hmm, ne bih baš rekla. Kao u saamoj priči: istrgnute su stranice, ali se svejedno može zbrojiti dva i dva. Ipak, nedovoljno i zbunjujuće.
I za sami kraj... Uređivanje knjige. Prvi dio knjige je natrpan. Nema odlomaka. Ne zna se gdje počinje razgovor, gdje završava, a što lik misli. Tek u drugom dijelu knjige se vidi da je uvedeno malo reda, ali ako je tako u drugom dijelu, zašto nije napravljeno i u prvom? Također, u samom slaganju rečenica vide se nepravilnosti, gramatičke greške i pogreške u prijevodu. Koliko je knjiga bila zanimljiva, toliko je zbog uređivačkog stila predstavljala pravi izvor frustracije!
Na začetku sem bila vsa zmedena z vsemi Carloti, Pauloti in Marioti. Ampak povleče, všeč mi je jezik in kako zgodba teče. Ta pravi odtenek napetosti. In konec me je tudi presenetil.
Dobra kriminalka. Vidi se, da avtorica zelo dobro pozna italijansko politiko in njen boj oz. povezavo z mafijo. Pozna tudi novinarski poklic, kar je zelo dobro vključila v zgodbo.
Kar me je malo motilo, pa je predvsem: - Prevelika zgodba za eno knjigo. Ne da se vsega povedati naenkrat. Preveč likov, nekateri čisto nerazdelani. - Ni dobrega nastavka za nadaljevanje. Glavni junak mrtev (čeprav bi lahko bil tudi še živ), sicer pa, pustimo se presenetiti, morda bo zgodbo v nadaljevanju razpletla Flaminija, ali pa bo (kot Jon Snow) tudi Emanuele spet živ in zdrav. - Na splošno zelo dober jezik, čeprav so me v začetnih poglavjih zmotili nekateri "pogovorni" izrazi. Tega smo v sodobni literaturi sicer vajeni, ampak Mojca, to res ni tvoj stil. V nadaljevanju pa, kot da bi odrezal, tega ni več. Kot da bi to tudi sama spoznala, potem pa pozabila popraviti začetna poglavja.
One of the best criminal novels I've ever read. It is not "just" a modern detective story, but combines it with intriguing personal drama of several protagonists and through insight in the political structure of specific Italian society where mafia still has very strong influence. It's written with a force of enquiring investigative journalist and it keeps the readar's interest till the very end. Hope it will be translated one day.
Mojca Širok je napisala odlično kriminalko o mafijskem obvladovanju poslov, poseganju v publicistiko, urejanje preiskav in nagibanje odločitev med življenjem in smrtjo. V prvi fazi gre za branje o reševanju uganke brutalnih umorov, ki privedejo stare znance in ljubezni na pota raziskovanja niti, ki vodijo v skupno preteklost. Te se spretno prepletejo z osebnimi zgodbami glavnih in malo manj glavnih likov, ki jih proti koncu vedno bolj obremenjuje sivina plašča zgodbe, ki počiva na dejstvu, da je kontaminacija z vezmi preteklosti za vse tako ali drugače uničujoča. V drugi plan nato pride branje, ki ga obvladuje spoznanje o kriminaliziranosti sodobne družbe, v kateri je borba za vsakršno družbeno pravičnost obsojena na propad v trenutku, ko je instanca korektiva te pravičnosti (država) del tega zla, ki bi ga morala izničiti. Motiv združbe, ki s svojim vplivom naredi čisto vse, kar si želi, je prisoten do bridkega konca Pogodbe. To je močna rdeča nit, ki ne zapusti bralne izkušnje in v senco partikularne postranske škode postavlja marsikaj grozljivega, kar se v zgodbi pripeti. A vseeno, na koncu je nekje čisto na majhno mogoče zaznati tudi hrepenenje in upanje.
Po prebranem nekoliko bolje razumem ves medijski pomp glede knjige. Povedati moram, da sem pričakovala nekoliko več, čeprav vseeno nisem razočarana. Vidi se, da avtorica, ki je po poklicu novinarka, veliko ve o Italiji, njeni politiki, kriminalu in mafiji, ki je vtkana v vse pore družbe. Pogodba je kriminalka, ki razkriva mafijski, politični in policijski svet. Všeč mi je, da so osebe predstavljene večplastno, čeprav je njihova številčnost včasih begajoča in pri branju moraš biti res pozoren, kdo je kdo. Konec je obarvan s tragičnostjo, ki pa nekako zaokroži (skorajda dokumentirano) zgodbo. Ni najboljša kriminalka, a se mi zdi kljub nekaj pomanjkljivostim vseeno dobra.
Zgodba je zanimiva in hitro berljiva, a osebe v zgodbi mi niso bile všeč.
Bili so zapiti, tipični karakterji, ki so bili med seboj povezani in so skušali razrešiti umor. Niso bili dovolj dodelani, da bi lahko imel kakšen čustven odziv za njih.
Mafija je bila v knjigi le kot antagonist, ki bi lahko bil kdorkoli, in ne bi bilo razlike. To ni Boter, žal.
Konec me je presenetil, ker je bil malo netipičen za kriminalke,
Moti pa me, da le povedo kaj se je zgodilo in kako se je razpletlo, ker je preveč objektivno in namesto da vzbudi reakcijo, te pusti hladno.
I'm not even going to explain anything, because i read this book FOR A SCHOOL PRESENTATION!
It had too many details, if you ask me.
I was bored. Like.... 𝒂𝒍𝒍 𝒕𝒉𝒆 𝒕𝒊𝒎𝒆.
Idk if it's worth 2 or 3 stars, but imma give it 2, just cuz.
It just couldnt hold my attention. Maybe it would be different if i actually 𝒘𝒂𝒏𝒕𝒆𝒅 to read it in the first place, and if it wasnt for school purposes.
Zanimiv krimič, sploh če imaš rad(a) mafijsko tematiko.
Izvedba zvočnice Mladinske knjige PLUS je pod nivojem, če je to sinhroniziral ena oseba, je to storila na tak način, da se sliši kot slaba verzija AI-ja ali pa ena oseba v različnih stanjih dneva (zjutraj trezna, zvečer ne čisto trezna in še jutranjo mačkast glas in vse vmes). Ne priporočam. Vsaj te zvočne knjige v aplikaciji Mladinska Knjiga PLUS ne. Knjigo ja. Zvočnice ne.
Zelo napeto branje, vendar je kljub debelini knjige 300+ strani uporabljena precej velika velikost pisave in je vsebine premalo. Želela bi si bolj poglobljen opis oseb, zato da bi se bralo bolj kakor zgodba, v kateri se identificiram (ali ne) s posameznimi junaki, in manj kakor skopo novinarsko poročilo.
Prvih 110 strani je razvlečenih, slog je reven, težko je jasno slediti malemu morju likov, ki so si dokaj podobni in tesno povezani.
The first 110 pages are devoid of any action, the writing is poor and in combination with a plethora of characters, that are confusingly similar and interconnected, it is hard to keep up.
I read this on a beach a year ago. Good book. Ambitious talk about how press, organized crime and politics live with each other in the dark places of a human ambition. Could be a bigger book, 1000 pages documentary about a senator and his wife. But I do not think a longer book would be a better read.
Temačna, tesnobna in srhljiva kriminalka. Avtorica je izredno spretna z besedami in tematiko. Vsekakor vredno časa za branje. Karakterizacija likov me je najbolj ujela. Tudi zgodba lepo teče in vse do konca ne ustavi tempa.
Zgodbo beremo z več zornih kotov. V ospredju sta detektiv in novinarka, zaznamovana s tragično preteklostjo. Ob raziskujeta umore, povezane s sodelovanjem mafije in države. Bralcu so predstavljene mogočne sile, ki za svoj obstoj posegajo po kompromisih s hudičem.
Odlicna kriminalna zgodba, zapletena, z mnogo liki, taka kot mora biti. Vsa cast Mojci Sirok za super prvenec in velik minus Golobu za Jezero, ko ppgodbi v nicemer ne seze do kolen!
Slog pisanja je dober. Hitro berljiva knjiga z dokaj zanimivim razpletom. Je pa knjiga za nekoga, ki mu je blizu tematika italijanske mafije in političnega sveta.
U kako fina kriminalka. Klasicna mafijdka.bitalijanska. sočna, polna, doživeta, izdelani karajterji, kompleksna. Kri, odrezana glava, prostitutke, novinarstvo, predvsem pa - vse je v ozadju. Super!