Precej del tega avtorja sem že prebrala. Všeč mi je raznolikost njegovega pisanja in oba romana, ki izstopata iz potrebe po žanrski razvrstitvi in sta prav zaradi tega edinstvena. Nekateri naslovi pa so se mi kar odmikali in odmikali. Dokler me ni zasvojilo poslušanje knjig med vožnjo z mestnim avtobusom in ko sem tuhtala, kaj naj zdaj poslušam, sem se predala in ja, Triglavske poti so me popolnoma osvojile. Okvir knjige je pot iz Ljubljane do Triglava, ki jo je pisatelj opravil s prijateljico v borih dveh dneh. A to je res zgolj okvir, kajti tem, ki jih načenja, med spominjanjem na tej poti, je veliko in to zelo različnih. Od raznih simpatičnih dejstev o hoji, pa razliki med hojo in tekom, do hoj po slovenskih hribih, po katerih je hodil že od otroštva dalje, dosti kasneje pa tudi s svojimi otroki. Seveda jih je, tudi jaz sem svoje, odpeljal, po nekakšni slovenski tradiciji, na Triglav in jim s tem predal ljubezen do tega našega velikana, ki ga v predgovoru tako lepo opiše in natrese toliko dejstev, da sem se v knjigo zaljubila že od prvih nekaj stavkov dalje. Dotakne se marsikatere osebne zgodbe, tudi svojega očeta, pa knjig in celo homeopatije. Vmes pa s prijateljico hodita po zavitih poteh, od ranega jutra, iz Ljubljane, ki še spi, skozi mnogo vzpetin in dolin, vse do Bohinja. Naslednji dan pa se podata še na sam vrh Triglava in navzdol v dolino. Krasna hvalnica goram in hoji, z ravno pravšnjo mero spominov, dejstev in poti, ki sta jo opravila. Mika te, da bi naslednje jutro samo vstal in opravil podobno pot. A tudi skozi knjigo je bilo lepo doživeti njun podvig. Nedvomno mi je zelo polepšala 14 dni jutranje in popoldanske vožnje. Priznam, da sem se tako vživela, da sem prvo jutranjo kavo spila z nasmeškom in polna novih vtisov, pa tudi nekaj dodatnega znanja; in se vsako popoldne zamišljeno vrnila domov z enim odmevom: "Ne želim si postavljati omejitev," je rekla prijateljica pisatelju, ko sta šla na pot. Da misliti, ni kaj.
"Bila je samo gora, samo vrh s stolpom na njem. A vendar so mi te skale dale globoka doživetja, spomine, ki so včasih posegli v srčiko mojega življenja in v mojem veku postale del mene, del mojega bitja, utrip mojega srca, vdih v mojih pljučih. Te skale so vsakič znova kristalizirale moje bivanje, mu dajale odsev, obenem pa bile tudi njegovo zrcalo."