What do you think?
Rate this book
Duh česa - Izbrane kolumne
Kakšen je pogled z obrobja Šentvida na utrjeno krožišče sredi Gaussovega griča, po katerem vozimo avte na lizing Boštjani in Mojce?
O tem in o duhu časa v svojih besedilih neposredno in duhovito razmišlja Miha Šalehar. Njegove kolumne, ki jih, kot pravi sam, piše po sili razmer, da lahko plača alimente in fasado, so v zadnjih nekaj letih postale ene najbolj branih.
Najboljša in nova neobjavljena besedila so zbrana v tejle knjigi.
Uživajte!
O tem in o duhu časa v svojih besedilih neposredno in duhovito razmišlja Miha Šalehar. Njegove kolumne, ki jih, kot pravi sam, piše po sili razmer, da lahko plača alimente in fasado, so v zadnjih nekaj letih postale ene najbolj branih.
Najboljša in nova neobjavljena besedila so zbrana v tejle knjigi.
Uživajte!
264 pages
Published June 6, 2018
3 people are currently reading
52 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 11 of 11 reviews
July 17, 2018
Miho Šaleharja najbrž pozna vsak Slovenec - bil je glasbenik, nato tisti brez dlake na jeziku v TV-oddaji Videospotnice, zadnjih nekaj let se je uveljavil kot radijski voditelj - njegove so Toplovod, Latrina in Spetek, posebej odlično funkcionira v kombinaciji z Andrejem Karolijem; po sili razmer je aktiven na družbenih omrežjih, mnogi pa ga poznajo tudi kot kolumnista. Aja, poznajo pa ga tudi kot brata onega ta drugega Šaleharja, Hamota. Pravijo tudi, da je 47. najvplivnejši Slovenec ...
Priznam - njegove solo radijske oddaje res težko poslušam. Včasih ne vem, kaj želi povedati oz. izvedeti, klicatelje v studio odvrača od bistva s svojo skoraj tomimegličevsko kombinacijo besed in spet drugič nisem povsem prepričan, ali je nekoga povabil v studio zgolj to, da se na njegov račun norčuje ali bi resnično rad kaj izvedel. Zelo specifičen način pripovedovanja in nenavadne kombinacije besed, ki so posledica bogatega besedišča; me nemalokrat prisilijo k temu, da se vprašam, kaj Miha sploh pripoveduje? Kje med poslušanjem sem se izgubil? In kaj je bilo temu krivo - “dolgočasna” tema, moja nepozornost ali pripovedovalec? In pridemo do prve ugotovitve - Miha Šalehar je eden tistih, ki jih bodisi obožuješ ali sovražiš. Sam sem našel še tretjo možnost - preprosto ga preslišiš.
In ker sem le malokrat vedel, kaj mi sporoča pred radijskih frekvenc, nisem bral njegovih spletnih zapisov. Potem opazim knjigo Duh česa. Seveda, Šalehar ne bi bil Šalehar, če ne bi že v naslovu obrnil po svoje. Ne, to ni duh časa, bralec se bo očitno spraševal duh česa je zajet v knjigi? Moja druga ugotovitev - nimam pojma, kaj mi želi Šalehar povedat. Ampak po vseh prebranih kolumnah - nisem štel, ampak ker ima knjiga okrog 250 strani, vsak zapis je na približno petih straneh, recimo, da jih je v jagodni izbor uvrstil okrog 50; sem prišel do spoznanja, da niti sam ne ve točno, kaj želi povedati.
Izpostavit: Knjiga ima fantastičen predznak za audioknjigo. Med prebiranjem si boste predstavljali, da vam jih - tako doživeto, kot prebira Latrino; prebira sam Miha Šalehar.
Knjigo so na založbi v svet poslali s tem sporočilom: “Kakšen je pogled z obrobja Šentvida na utrjeno krožišče sredi Gaussovega griča, po katerem vozimo avte na lizing Boštjani in Mojce? O tem in o duhu časa v svojih besedilih neposredno in duhovito razmišlja Miha Šalehar. Njegove kolumne, ki jih, kot pravi sam, piše po sili razmer, da lahko plača alimente in fasado, so v zadnjih nekaj letih postale ene najbolj branih.” Šalehar torej piše o tipično slovenskem - biti povprečen, nikar preveč odstopati, ne v minus in še manj v plus. Ker to pač ni slovensko. Obsedenost z družbenimi omrežji, različnimi alergijami, intolerancami, prehranjevalnimi trendi in dietnimi muhami, nenavadnimi poimenovanj otrok, biti všečen, imeti vse in hkrati nič. Vmes se je treba spopasti še s kakšno osebno krizo, Piranskim zalivom, razliko med županom, šerifom in predsednikom, kako je bilo nekoč in kako je danes in še bi se lahko sprehajal med vsebinami in temami.
Potem pa se mi je prižgala žarnica - Miha Šalehar s svojim mnenjem vpliva na nas. On je vse tisto, ob čemer se sam najbolj zgraža in za kar si vsako jutro, ko se pogleda v ogledalo, (najbrž) želi, da ne bi bil - influencer, vplivnež in to menda kar 47. najpomembnejši - ali pač najvplivnejši?!; v Sloveniji. Vplivnež, ki se - zelo neposredno; norčuje prav in najbolj iz vplivnežev. Seveda je razlika, saj si nekateri želijo biti vplivneži, on pa je to po sili razmer. Ker mu je pač uspelo. Tako kot nekoč Jonasu. Zakaj mu je uspelo? Ker je inteligenten, iskren, spontan, samosvoj. In ker ima, ko ga prebiraš pozorno, pogosto prav. Ker vedno, ko je v dvomih, za mnenje vpraša Lemmyja. In Lemmy ima pač vedno prav. Ker je bil tudi on vplivnež, pika.
Priznam - njegove solo radijske oddaje res težko poslušam. Včasih ne vem, kaj želi povedati oz. izvedeti, klicatelje v studio odvrača od bistva s svojo skoraj tomimegličevsko kombinacijo besed in spet drugič nisem povsem prepričan, ali je nekoga povabil v studio zgolj to, da se na njegov račun norčuje ali bi resnično rad kaj izvedel. Zelo specifičen način pripovedovanja in nenavadne kombinacije besed, ki so posledica bogatega besedišča; me nemalokrat prisilijo k temu, da se vprašam, kaj Miha sploh pripoveduje? Kje med poslušanjem sem se izgubil? In kaj je bilo temu krivo - “dolgočasna” tema, moja nepozornost ali pripovedovalec? In pridemo do prve ugotovitve - Miha Šalehar je eden tistih, ki jih bodisi obožuješ ali sovražiš. Sam sem našel še tretjo možnost - preprosto ga preslišiš.
In ker sem le malokrat vedel, kaj mi sporoča pred radijskih frekvenc, nisem bral njegovih spletnih zapisov. Potem opazim knjigo Duh česa. Seveda, Šalehar ne bi bil Šalehar, če ne bi že v naslovu obrnil po svoje. Ne, to ni duh časa, bralec se bo očitno spraševal duh česa je zajet v knjigi? Moja druga ugotovitev - nimam pojma, kaj mi želi Šalehar povedat. Ampak po vseh prebranih kolumnah - nisem štel, ampak ker ima knjiga okrog 250 strani, vsak zapis je na približno petih straneh, recimo, da jih je v jagodni izbor uvrstil okrog 50; sem prišel do spoznanja, da niti sam ne ve točno, kaj želi povedati.
Izpostavit: Knjiga ima fantastičen predznak za audioknjigo. Med prebiranjem si boste predstavljali, da vam jih - tako doživeto, kot prebira Latrino; prebira sam Miha Šalehar.
Knjigo so na založbi v svet poslali s tem sporočilom: “Kakšen je pogled z obrobja Šentvida na utrjeno krožišče sredi Gaussovega griča, po katerem vozimo avte na lizing Boštjani in Mojce? O tem in o duhu časa v svojih besedilih neposredno in duhovito razmišlja Miha Šalehar. Njegove kolumne, ki jih, kot pravi sam, piše po sili razmer, da lahko plača alimente in fasado, so v zadnjih nekaj letih postale ene najbolj branih.” Šalehar torej piše o tipično slovenskem - biti povprečen, nikar preveč odstopati, ne v minus in še manj v plus. Ker to pač ni slovensko. Obsedenost z družbenimi omrežji, različnimi alergijami, intolerancami, prehranjevalnimi trendi in dietnimi muhami, nenavadnimi poimenovanj otrok, biti všečen, imeti vse in hkrati nič. Vmes se je treba spopasti še s kakšno osebno krizo, Piranskim zalivom, razliko med županom, šerifom in predsednikom, kako je bilo nekoč in kako je danes in še bi se lahko sprehajal med vsebinami in temami.
Potem pa se mi je prižgala žarnica - Miha Šalehar s svojim mnenjem vpliva na nas. On je vse tisto, ob čemer se sam najbolj zgraža in za kar si vsako jutro, ko se pogleda v ogledalo, (najbrž) želi, da ne bi bil - influencer, vplivnež in to menda kar 47. najpomembnejši - ali pač najvplivnejši?!; v Sloveniji. Vplivnež, ki se - zelo neposredno; norčuje prav in najbolj iz vplivnežev. Seveda je razlika, saj si nekateri želijo biti vplivneži, on pa je to po sili razmer. Ker mu je pač uspelo. Tako kot nekoč Jonasu. Zakaj mu je uspelo? Ker je inteligenten, iskren, spontan, samosvoj. In ker ima, ko ga prebiraš pozorno, pogosto prav. Ker vedno, ko je v dvomih, za mnenje vpraša Lemmyja. In Lemmy ima pač vedno prav. Ker je bil tudi on vplivnež, pika.
October 11, 2018
Dober stil pisanja, ampak hkrati moti pretencioznost in pretirana črnogledost. Se strinjam z večino tematik, sploh poblaznelim potrošništvom in absurdnimi vrednotami in posledično prioritetami življa v Slo. Ampak, tako patetični pa spet nismo, preveč je repeticije...Piše v duhu intelektualca, ki se trudi enostavne stvari zapisati na čim bolj zakompliciran način. Škoda, s tem precej pokvari vse skupaj. Zaradi teh razlogov je ocena nižja
February 7, 2024
Genialen slog pisanja in zelo "relatable" uvidi.
Ena zvezdica manj pa zato, ker rahlo diši po pretencioznosti in zviška zasmehovanju slehernikov, ki se pač trudijo živet v tem čudnem svetu.
Noro dobre ilustracije.
Ena zvezdica manj pa zato, ker rahlo diši po pretencioznosti in zviška zasmehovanju slehernikov, ki se pač trudijo živet v tem čudnem svetu.
Noro dobre ilustracije.
October 27, 2019
Pronicljivo in jezično branje, obogateno s ščepcem cinizma, natanko tako kot zna biti le Mihi.
August 11, 2024
Errr?? Jaz ne morem toliko pretencioznosti v enem odstavku :(
Read
March 12, 2022Avtor razgali svoje misli ob navadah slovenske druzbe. Njegovi komentarji pricajo o njegovi siroki razgledanosti, njegove sodbe bralca nagovorijo k razmisleku ... Za ljudi, ki opazujejo druzbo in posaneznika v njej, je to sproscujoce in duhovito branje.
May 1, 2022
Somewhere difficult, but mostly funny and addicting read.
November 5, 2023
Ej, Miha res ni zame. Miha je bolj za une tipe s podcasti. Razumem njegive pointe včasih, ampak nikamor ne vodijo.
November 17, 2025
Prebiral v bolnici... ene kolumne so fine, druge so malo manj... se pa hitro bere.
January 27, 2019
Mihi je zelo luciden clovek. In kot tak je zelo naporen. Marsikatera kolumna me je nasmejala, ampak pri velikih sem si rekel: "Pa dej Mihi, koga to zanima." Vsekakor dobro priskretno branje.
Read
December 8, 2018Malo neposrečen izbor glede na to, da se nekateri zapisi nanašajo na konkretne dogodke, ki so v letu izdaje že pozabljeni.
Displaying 1 - 11 of 11 reviews