V knjigi avtor tematizira pomen sodobnega človeka, ki je postavljen na trdna tla oziroma na liniji Kopernik-Darwin- Freud, Zemlja ni več središče vesolja, evolucijsko gledano človek ni posebna vrsta in ne nazadnje celo samega sebe nima v popolni oblasti. Po drugi strani pa s tem, ko hoče biti več, postaja manj kot meni, da je. Podnaslov je sokratovska vaja za smrt, ki je ne dojema sentimentalno ali patetično, temveč ima v različnih legah do nje ironičen odnos.
Po izobrazbi je doktor slovenske književnosti. Je član Društva slovenskih pisateljev, kjer je predsednik Komisije za prireditve. Je odgovorni urednik revije za književnost Vpogled, revije za kulturo in literaturo Vsesledje, soustanovitelj in član sveta revije za poezijo in poetično Poetikon ter član sveta revije za poezijo Lirikon 21. Pesmi, eseje in literarne kritike objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah v Sloveniji. Doktoriral je pri 61. letih.