V zbirki zelo kratkih zgodb avtorica sopostavlja temi turizma in migracij. Majhni ali bežni dogodki odsevajo raznolike identitete, izbrane ali vsiljene, ter beležijo prostore, skozi katere osebe prehajajo ali pa so v njih ujete. V zgodbah se stikajo občutenja domačnosti in tujosti, ugnezdenosti in izkoreninjenosti, pripadnosti in izločenosti, ki se porajajo iz ločnice, iz razlike med Nami in Drugimi. Razpokanost družbe se zgošča skozi doživetja in spomine pripovedovalke, ki poskuša sestavljati koščke z zavedanjem, da je površje trhlo zaradi vrzeli, za katerimi se odpirajo brezna neenakosti, ki jih ni mogoče zapolniti s smislom. Zgodbe ne iščejo razrešitev, v žarišče postavljajo površinske pripetljaje z razumevanjem, da niso zgolj nekaj mimobežnega, da se v njihovih sencah tajijo razplasteni pomeni.
Knjiga, ki je bila prebrana v eni potezi. Zbirka zgodb s časovnimi preskoki, ki se lahko berejo kot roman, s slogom, ki je jedrnat, pa vendar hkrati zelo bogat in barvit. Migranti iz perspektive prostovoljke v azilu, prepleteni s spomini na njeno otroštvo. Pripoved te zlahka ponese tja.... prav začutiš, vidiš in slišiš kar je pripovedovano. Priporočam.