Prvenec Alme Karlin Moj kitajski ženin pripoveduje zgodbo o krhkem mladeniču, ki se nesmrtno zaljubi v popotnico in jo zaprosi za roko. Pred poroko na Kitajskem se v domovini junakinje razbohotijo predsodki, ki jih hrani strah pred neznanim in drugačnim. A Kitajčeva snubitev ji vlije potrebno žensko samozavest; varna pod perutjo ljubezni si izmodri srce. Nič več se ne predaja sanjarjenju razkošne princese, temveč stopi na oder življenja: sedaj se, poliglotka osmih jezikov, celo v sanjskem kraljestvu premika kot dejaven in vedoč človek, se bori za ideale, se razcveta v druženju z ljudmi in si za ženske vredni cilj postavi biti dobra, nesebična, modra, polna znanja in odlik.
5/5. Alterego Alme Karlin, Katherine Schulze, nam želi potrditi in hkrati ovreči slavni Kiplingov baladni citat ("Zahod je zahod, vzhod je vzhod, nikoli se ne srečata"). Zgodba o Alminem "malem Kitajcu", sprva njenemu učencu italijanščine v Londonu, nato zaročencu, je nekakšen antropološki roman, roman o nepremostljivih razlikah dveh kultur in ideologij.
Se nam danes zgodba o 23-letni ženski, ki iz domovine odpotuje v London, kjer dela v pisarni kot prevajalka in v prostem času poučuje jezike študente različnih narodnosti še lahko zdi izjemna in presenetljiva? Pa še kako! Že zato, ker jo je napisala Alma Karlin, svetovljanka z izjemno širokim duhovnim horizontom, ki je živela daleč pred svojim časom in nad omejitvami svojega spola in prostora, v katerega je bila rojena. Zgodbo, ki jo pripoveduje fiktivna literarna oseba Katherine Schulze, je delno navdihnila resnična življenjska zgodba Alme Karlin. Mlada ženska je v sivem Londonu obupana do te mere, da razmišlja o samomoru. Kaj razmišlja! Najprej vsako jutro na tešče spije kozarec nerazredčenega kisa, kar naj bi ji sčasoma prineslo gotovo smrt. Ker metoda ne da zadovoljivih rezultatov, se odloči umreti tako, da bo zaspala v sobi polni strupeno dišečih rož. Še pred nakupom rož na učni uri s kitajskim študentom predelujeta Goethejevo poezijo. Opogumljen od pesnikovega zanosa, Kitajec zasnubi svojo učiteljico. Je to zanjo morebitna tretja metoda samomora? Ali obljuba večne sreče? Kakorkoli - poročno ponudbo sprejme. Od tu naprej spremljamo zgodbo, ki "naj bi bila svarilni klic za evropska dekleta." (str. 190) Pripoved je napisana z veliko mero samoironije in (predvsem v prvi polovici) humorja, avtoričinimi razmišljanji o številnih temah (položaj žensk, osamljenost, domotožje, družinski odnosi, ljubezen ...); razdeljena je na 19 krajših poglavij. V vsako poglavje nas povabijo citati avtorjev različnih književnosti (Kipling, Carducci, Goethe ...), prvoosebno pripoved popestrijo prisrčna pisma mlajše sestre Jenny. Osrednja tema so seveda "intimni medkulturni stiki", skozi katere bomo izvedeli tudi marsikaj o sočasni (začetna desetletja 20. stoletja) kitajski kulturi. Delo, ki je v nemškem originalu izšlo leta 1931, v slovenščini deluje sveže in živo. Knjigo je prevedla Jerneja Jezernik, ki je tudi avtorica zanimive spremne besede, ki osvetljuje predvsem avtobiografskost dela Moj kitajski ženin.
Tale me je pozitivno presenetila. Tekoče se bere in prinaša dober vpogled v življenje glavne protagonistke (avtobiografski) in kitajske običaje/kulturo/način življenja. Priporočam. Vidik mešanja in potencialnih nezdružljivosti različnih kultur Evropa-Kitajska.
Na koncu sem prebrala, da je bila Alma dejansko zaročena s Kitajcem ampak se je malo drugače razpletlo kot v knjigi. Ker sem res mislila, da je v celoti resnična zgodba, me je poroka v knjigi res presenetila (glede na vedenje o življenju Alme).
This entire review has been hidden because of spoilers.
Prvi roman pisateljice Alme M. Karlin je delna avtobiografija, saj se je res v Londonu zaročila s Kitajcem. Tako se prva polovica romana dokaj ujema z njenim resničnim življenjem. Druga polovica romana je fikcija, a odlično zastavljena in zapisana. Dober roman, odličen slog pisanja in hudomušni vložki so razlog, da knjigo primete v roke in se tudi sami popeljete skozi razlike takratne Evrope in Kitajske ali bolje rečeno Azije.
3.5 Delno avtobiografska zgodba glavnega lika in njenega zakona s Kitajcem. Kljub bolj zasebni noti, je roman poln potopisnih in kulturnih elementov, predvsem kontrastov med evropejskim in kitajskim pojmovanjem sveta. Piko na i doda pripovedovalka (Jerneja Jezernik), ki odlično pooseblja pripovedovalko.
Delna avtobiografija Alme M. Karlin. Nedvomno se je svet od njenih časov do danes precej spremenil in medkulturne razlike niso več tako velike kot takrat. Morda je prav zato ta njen roman še poseben zanimiv, saj pričara še občutek o tem kako se svet hitro spreminja.