Vrhunska umetnica pri osemdesetih letih dobi prvo biografijo, ki jo piše skupaj z Matejem Šurcem. Sledimo njeni življenjski in ustvarjalni poti, od najzgodnejših dni, kamor seže prvi spomin, do danes. Poznamo njena dela; poezijo, pravljice, šansone, nje pa ne. Bežanja v otroštvu, iskanja v odraščanju in zavestna odločitev o neizprosni samosti v zrelih letih. Knjiga izniči doslej znane stereotipe o Svetlani Makarovič. V resnici je še hujša!
Knjiga, ki jo je oblikoval Boštjan Pavletič, vsebuje tudi več kot 50 fotografij ter bibliografijo del Svetlane Makarovič.
Svetlana Makarovič se je rodila v Mariboru. Poleg njene mame (Otilija) in očeta (Abdon) v družini živita še brata Gorazd in Jan. V Ljubljani je končala srednjo vzgojiteljsko šolo in leta 1968 diplomirala na AGRFT. Nekaj časa je bila gledališka igralka, najprej v Mestnem gledališču, nato pa v Drami. Na začetku šestdesetih let 20. stoletja je začela s študijem različnih humanističnih ved (psihologija, pedagogika,etnologija in tuji jeziki), igrala klavir v kavarnah ter nekaj časa delala kot tajnica in vzgojiteljica otrok s posebnimi potrebami. Leta 1970 se je odločila za pot svobodne književnice. Uradno se je upokojila leta 1997. Poleg poezije in proze se je uveljavila tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Ima eno najobsežnejših bibliografij med Slovenci (napisala je več kot 300 knjižnih del), poznana pa je tudi po številnih nestrinjanjih z družbenimi razmerami.
Družinsko življenje ji je tuje, bila je zaročena a je zadnji trenutek preklicala poroko. Najdlje je živela z Gregorjem Strnišo. Po več selitvah (Jurklošter, Bohinjska Bela, Ljubljana) je zadnja leta živela bolj ali manj v samoti, zgolj v družbi hišnih mačk v Žabji vasi ob Sori v Poljanski dolini. Po dvomesečnem zdravljenju od decembra 2012 zaradi posledic možganske kapi živi v Centru starejših Trnovo , kjer po odloku ljubljanskega stanovanjskega sklada živijo večinoma zaslužni upokojeni meščani.
Odlična avtobiografija, vredna branja! V knjigi dobimo intimen vpogled v tisto pravo Svetlano. Tudi v njeno veliko srce. Poznamo jo kot javno osebnost in medtem ko so njena prenekatera dejanja bila kontraverzna in ostala »nepojasnjena«, nam v knjigi razgali svojo dušo in tako spoznamo njena trdna stališča, hudo potrebo po boju za pravičnost in kritičen pogled na svet. Tudi tu je neposredna, ostra in pronicljiva. Je odlična umetnica besede, ki na humoren način, tudi sarkastičen, opiše težje trenutke v njenem življenju.
Svetlana je zloglasna, kontroverzna in kakor čarovnica odeta v črno Umetnica, ki gleda na svet z mačjimi očmi in žuga ljudem. Je velika ustvarjalka s posebnim razmišljanjem Lahko jo imaš rad ali pa jo sovražiš, a njene zgodbe so večne in neponovljive, to je pač dejstvo. Svetlana je ena in edina. No, pa adijo.
4/5. Sredi knjige je uredniška roka očitno zaspala, saj se intenzivnost Svetlaninega luciferstva znatno pomlači. Bulgakovsko satirični maček pa biografijo prijetno začini, pa naj bo "spor" še tako rašomonski.
Jaz imam res rad tole knjigo. Mogoče zato, ker je Svetlana Makarovič mogoče najbolj zgrajena pesniška pojava našega časa. Mogoče je to neka pozabljena obrt, zgraditi pesniško osebnost in nato pustiti, da ljudje berejo te posebne prikazni. Ampak mislim ne gre zato. Svetlana Makarovič in njena biografija razlaga nekaj čisto drugega. Odnos cimrov, odnos mimobežnih plehkih prepirov, ki posežejo v samo bit poštenosti. Spominja na predavanja, kjer je za študenta (študentko) kar naenkrat najbolj pomembno, da živi v popolnem razvratu umazane posode in nemogočih sobivanj. Pa pomivalni stroj ne dela. In ta gneča, vse to tisoče različnih resnic. Pa seks in dolgovi in najemnina in brezvezni trki ljudi ob 10 zvečer, malo pijanih in malo pohotnih. In potem pleteničiš nekaj in že takointako vsi nekaj pleteničijo. Bodoči intelektualci in intelektualke umazane posode in razmišljanja ali se mikrovalovka sploh lahko popravi.... In ona je starejša od tega in vseeno ni nič dosti drugače, razen najemnine so dražje, pa mikrovalovke še ne obstajajo. Svetlana Makarovič ni samo avtor, velikokrat je avtorski kontekst. Ona že zelo dolgo predstavlja to dvojnost ženske, ki zmeraj zlahka reče odjebi in hkrati saj si v redu. Zakaj je to ona in ne kdo drug? Nimam pojma. Praktično od nekdaj kar jaz pomnim, je znala povedati bobu bob na način, da se je lahko počutil užaljen samo tisti, ki ni znal ukrotiti družbe. Predvsem zato, ker ni nikoli verjela, da je to možno. Družba mora želeti red, da obstaja. Kaos pa mora biti minimalen in zbujati radovednost in pogum. Koliko helijevih balonov potrebuješ, da dvigneš slona? Koliko angelov na buciki? Ali si lahko pomemben, če si le bedak? In če nisi bedak, ali to nujno pomeni, da se bolj pomemben od bedaka? In če si ženska, ali to velja tudi zate? In če te ljubijo, ali ne pomeni to tudi dolžnost? Ta ženska je mogoče legenda. Luciferka je tudi. In to na nek način zdaj razumem. Ker so naslavljali fundamentalizem. Ko ljudje biksajo in afne guncajo, ljudske čenče spuščajo, je ženski intelektualizem nujno ponižujoč. Ona je vedno rada igrala Hermione iz Harrya Potterja in še kak korak naprej. Verjetno predvsem zato, ker je vedela, da smo vsi vedno vsaj malo izgubljeni. Ona bi še Luciferja samo našeškala, pa je nihče niti ne bi vprašal, kaj z njim. :) Biografija je polna malih zgodb.
Sicer bi mi bilo ljubše, če bi celo zgodbo Svetlana pisala sama, ampak razumem, da je bilo tako lažje. Krasen vpogled v njeno življenje in odločitve, zgodba teče kar sama. Svetlana omenja zelo znane ljudi kar mimogrede, saj je zelo znana seveda tudi sama.
Preživela je veliko, iskreno pove tudi svoje grehe in se ji kesa. Najbolj sva si blizu pri cerkvi. Drugače pa je najtežji del zavedanje, da sta se dve veliki Svetlani med seboj kregali zatadi te knjige.
Pričakovano zanimiv vpogled v življenje naše pisateljice. Je brezkompromisna v pisanju in v odnosih do soljudi. Nekatere ljubi, druge sovraži in jim to odkrito pove. V času komunizma je ljudska, v času neoliberalizma pa spreobrnjenim nastavlja ogledalo z rdečo zvezdo. Zadnji del knjige se zdi bolj kot mašilo, kljub nekaterim zanimivim podrobnostim, v celoti pa je knjiga vredna branja.
Super knjiga odlične avtorice, ki si upa povedati kar si misli. Definitivno bi jo moral prebrati vsak. Še posebej kak zagrižen desničar, ki o Svetlani govori, da sedi na kupu denarja, ker je bila pri koritu in se je okoristila na račun drugih.
Osupljiva zgodba. Knjigo sem zelo hitro prebrala, saj mi je bila zanimiva. Opisani so določeni dogodki iz njenega življenja, zaradi katerih mi je sedaj bolj jasno zakaj je včasih Svetlana tako samosvoja. Za otroke pa res piše čudežne in čudovite zgodbe zgodbe. Enkratna knjiga, se splača prebrati