Zelo simpatično opisovanje avtorjevega življenja, njegovih prigod in njegova ukvarjanja s tekom. Zelo spretno, s samoironijo, se uspe izogniti samopomilovanju dejstva, da se njegove sanje o svetovnem uspehu niso uresničile na takšen način, kot je bil prepričan, da se bodo.
Mnogo prigod je v tej knjigi, raznovrstnih, in mnogo humorja.
Ko recimo vprašanja, kakšno uro/aplikacijo/gedžet uporablja in v kakšnih copatah teče, v knjigi zelo iskreno pove, da ima stensko uro, ki jo ošine, preden stopi skozi vrata in steče in spet potem ko se vrne domov. Za copate pa pravim da ima ene take bolj bele in tudi malo modre pa rdeče črte imajo in da jih je za drobiž kupil na razprodaji in mu prav dobro služijo. Takšnih in drugačnih domislic je polno, pa tudi opisov mnogih podvigov, ki se jih je loteval skozi svojo pot tekaškega življenja, in prav vse napiše z edinstvenim slogom, ki je prijeten za branje.
Knjiga, ki ni le za tiste, ki se tako ali drugače ukvarjajo ali so morda kdaj se, s tekom, je prijetno branje življenjske zgodbe nekoga, ki si je že v rani mladosti izbral svoj cilj, kako pa se je spopadal s tem, da ni nujno, da sanje postanejo resnica, si preberite. Mnogo zanimivih dogajanj je, veliko humorja, luštno branje.
Knjigo pa še dodatno popestrijo odlične karikature Matjaža Fuchsa.