Leta 1949 je pri Mladinski knjigi izšel prvenec 25-letne pesnice Ade Škerl. Senca v srcu bi z vso pravico morala obveljati za eno od prelomnih zbirk, saj je namesto o zapovedani veri v svetlo prihodnost in gradnji novega sveta spregovorila o intimnih ljubezenskih občutkih in bolečini ob izgubi ljubljenega človeka. Knjiga je bila kmalu razprodana, a nadarjena pesnica je bila povečini deležna zelo odklonilnih, celo sovražnih kritik. Povsem drugače kot danes znamenite Pesmi štirih, ki so izšle štiri leta pozneje in obveljale za začetek intimistične lirike na Slovenskem. Pesnica je avtorsko praktično obmolknila, umaknila se je iz javnosti in do konca življenja objavila zgolj še eno zbirko (Obledeli pasteli, 1965).
Ob sedemdeseti obletnici izida in deseti obletnici pesničine smrti bo zbirka Senca v srcu, ki ni bila nikoli ponatisnjena, končno spet objavljena v celoti, ob njej pa še vse druge pesmi Ade Škerl (1924–2009), ki bo z objavo v zbirki Kondor končno postavljena na mesto, ki ji od nekdaj pripada.