Klementov padec

by Drago Jančar

Unknown Binding

About the author

Drago Jančar je končal Višjo pravno šolo v Mariboru. Med študijem je bil kulturni, glavni in odgovorni urednik študentskega lista Katedra. Po študiju je bil najprej zaposlen kot novinar pri dnevniku Večer, nato je bil svobodni pisatelj, za tem dramaturg pri Viba filmu in nazadnje tajnik in urednik pri založbi Slovenska matica v Ljubljani. Študijsko je večkrat bival v tujini, v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji. Od leta 2001 je redni član SAZU. Je največkrat prevajani sodobni slovenski pisatelj.
Jančar je najprej začel s pisanjem pripovednih del v modernistični pripovedni tehniki in pod vplivom francoskega novega romana. V pripovednih delih obravnava spore posameznika z aktualnim družbenim okoljem (roman Petintrideset stopinj, novele O bledem hudodelcu) in pripoveduje o tragičnem spopadu med individualno človeško eksistenco in kaosom objektivnega sveta (romana Galjot, Severni sij, novele Smrt pri Mariji Snežni).
V Jančarjevih pripovednih delih v osemdesetih letih dvajsetega stoletja so opazne postmodernistične prvine, pozneje pa se tem pridruži še tematski premik k intimnim eksistencialno odločilnim problemom (novele Pogled angela, roman Posmehljivo poželenje). Pisatelj je v svojih delih uporabil tudi zgodovinsko tematiko (romana Galjot, Katarina, pav in jezuit).
Jančar v svojem dramskem opusu upodablja posameznika, ki v sporu s posplošujočim in neobčutljivim sistemom praviloma propade. Pri tem izbira predvsem zgodovinsko snov in jo alegorično povzdigne (Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec, Halštat). Groteska Zalezujoč Godota je variacija besedila S. Becketta. Pomembna je tudi Jančarjeva esejistika, ki se ukvarja z eksistencialnimi in političnimi vprašanji intelektualcev v sodobnem, posebej socialističnem svetu.
Drago Jančar je za svoj književni opus prejel številne nagrade: leta 1982, 1985, 1989, 1995 Grumovo narado, leta 1979 nagrado Prešernovega sklada, leta 1993, 1995 Rožančevo nagrado, leta 1993 Prešernovo nagrado, leta 1999, 2001 nagrado kresnik, leta 1994 evropsko nagrado za kratko prozo in leta 2003 Herderjevo nagrado.

Reviews

[Saša Potisk · Rating 3 out of 5]

V Jančarjevi drami Klementov padec beremo svobodno interpretirano zgodbo o Klementu Jugu, filozofu in drznem plezalcu, ki je oboje združil v nevarno zdravilo za vzgojo narodovega značaja. Po njem se danes imenuje najzahodneĵši steber severne Triglavske stene - Jugov steber, od koder je omahnil v smrt. Smrt je bila zanj ultimativni izziv, tista meja, v katere bližini se krepi človekov in narodov značaj in spoznava resnica. Ali je bila njegova nesreča 11. avgusta 1924 posledica koraka predaleč čez rob zaradi preizkušanja lastnih meja ali pa morda samomor zaradi ljubezni, ki ni mogla izpolniti njegovih 'norih' pričakovanj, ker je želeli biti običajna, normalna, povprečna, ne bomo izvedeli očitno nikoli, vendar je s svojo zgodnjo in v romantiko zavito smrtjo Klement Jug je postal mit in simbol narodnega značaja Slovencev v odnosu do gora in utemeljitelj filozofije radikalne drznosti pri njihovem osvajanju… nekaj, kar slovenski alpinizem odlikuje ves čas - še dandanes.