Jan je povsem običajen otrok, ki hodi v šolo v osemdesetih. Tu so prvo kolo, nato prve ljubezni, težaki pred šolo, skrbni starši in kup drobnarij, ki gradijo naša življenja: od prvih epizod Vojne zvezd do barvnega televizorja. Morda ga od vrstnikov (tako kot njegovega avtorja) loči le izjemna domišljija. V vojsko odide tik pred razpadom Jugoslavije, v času, ko nekoč nepomembne stvari postanejo pomembne – recimo, kakšne vere je makedonska družina sošolca Elvisa, pa zašepetane zgodbe o dogajanju v gozdovih po drugi vojni. In ko razpade država, se zaprejo tudi vrata Elvisove sobe, prostora svetlih otroških iger. V Elvisovi sobi je izjemno izpisan roman o odraščanju in verjetno tudi prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepričljivo prikaže obdobje osamosvajanja naše države.
Vajeni smo, da Sebastijan Pregelj (r. 1970) kompleksne teme zapisuje z navidezno preprostostjo, hkrati pa s kristalno izbrušenimi stavki. A če je doslej tako njegova proza za otroke kot odrasle pogosto posegala v zgodovino (serija Zgodbe s konca kamene dobe, roman Leta milosti) ali celo fantastiko (romani Mož, ki je jahal tigra; Kronika pozabljanja; Vdih, izdih …), je tokratni roman hommage njegovemu otroštvu, po detajlih kronotopa pa včasih celo blizu avtobiografski pisavi.
4/5. Pregljeva Elvisova soba je nostalgična ropotarnica grenko-sladkih spominov. Nostalgija, ta večna spremljevalka populistične politike in zaveznica zasluškarskega (pop-)kulturnjaštva, v romanu nima več statusa ohranjevalke statusa quo in večnega romantiziranja idealiziranega sveta.
Partito un po' noioso, migliora nel corso della storia fino a diventare molto bello quando il protagonista Jan parte per il militare e nasce la Slovenia indipendente. Solo che per arrivarci ci ho impiegato troppo tempo.
Anche perché ogni capitolo, specialmente all'inizio, racconta un fatto separato che poi si perde nel successivo. E di solito si chiude con il nostro protagonista che sogna. Cosa che a me ha un po' infastidito. Preferivo leggere di quello che gli succedeva realmente, non di quello che gli girava per la testa.
Poi Jan cresce, parte militare e la situazione in quella che è stata per anni la Yugoslavia esplode. E lì il libro dà il meglio di sé. Adesso dovrei ricopiare un paio di passaggi per inserirli nel mio quaderno di quelli che il club Mondadori Junior - ai tempi - chiamava i noccioli.
Postfazione un po' fumosa a dire la verità. Speravo che mi aiutasse un po' a capire qualcosa in più del romanzo. Anche perché ci sono tanti riferimenti alla cultura slovena che sono ovviamente andati persi. Forse qualche nota a piè di pagina avrebbe aiutato.
Prijetno in sproščujoče branje o odraščanju fanta v zadnjih letih Jugoslavije, tudi z vidika tega, da je moč ob njem vsaj delno podoživljati dogodke iz svojega otroštva. Kot ljubitelju zgodovine mi je bila všeč tudi navezava z zgodovinskimi dogodki oz. njihovo osebno doživljanje - npr. Titova smrt, strmoglavljenje letala Inex-Adria na Korziki, olimpijske igre v Sarajevu, začetki jugoslovanskih vojn (zasledil sem kritike, da je bilo zgodovinskih dogodkov preveč in da so bili vanjo na silo natlačeni, a moj vtis ni bil tak, oz. me ni motilo) - in kako so jih doživljali akterji v knjigi. Prikaz razlik med jugoslovanskimi narodi, ki so sprva zanimive, a nepomembne, nato pa s stopnjevanjem napetosti postanejo usodne, so za mlajšo generacijo pomembne in vsaj za nekatere nove informacije. Tudi raziskovanje medvrstniške dinamike, fantovskih sporov, odkrivanje lastne spolnosti in odnosov z ženskami … so med drugim teme, ki se jih knjiga loteva. Priporočam!
Fenomenale. Il modo in cui la Storia si dipana ai margini della storia del protagonista, raccontata a sprazzi secondo il suo punto di vista (e quindi forgiato dall'età del dato momento) è veramente magico. Bello e doloroso viaggio in Jugoslavia.
Izjemna struktura romana (skoraj kot pri Schlinku), vendar ne uspe ohraniti do konca enake privlačnosti, kot ga obljublja odličen začetek. Ne vem - morda bi lahko tudi v čedalje večji banalnosti življenja protagonista našli odlično metaforo, vendar Elvis iz naslova pripravlja uvodoma drugačen nastavek. Ni slabo, lahko bi bilo pa bolje.