Roman Kolesar se delno naslanja na resnična dejstva in usodo slovenskega interniranca Janeza Godca. Avtor je pred desetletjem o njem posnel dokumentarni film, tokrat pa je na temeljih te nenavadne usode napisal še roman. Melanholičen, osamljen in vsaj delno zafrustriran srednješolski učitelj zgodovine – ki ga poznamo po priimku Kreps – se sooča tako z banalno vsakdanjostjo življenja kot z nabiranjem kilogramov okoli pasu. Obojega se nameni znebiti s kolesom. Ker kupi stanovanje na deželi v bližini prestolnice, za pomoč pri plačevanju obrokov stanovanjskega kredita honorarno vodi zgodovinski krožek v bližnjem domu za ostarele. Nekega večera po predavanju k njemu pridrsa starec in mu skoraj brez pojasnil v roko stisne ključ. Naslednje jutro je starec umorjen. Krepsa obišče kriminalistični inšpektor Petek in tako se začne najprej zapletati, kmalu pa tudi razpletati niz dogodkov, ki protagonista vodijo po sledi izjemno živo opisanih nenavadnih človeških usod, izživetih med drugo svetovno vojno.
Super zgodba! Prebrana čez vikend. Čedalje bolj sem navdušena nad pisci slovenskih kriminalk, ker so njihove zgodbe sveže in niso že stokrat prežvečene teme ala zaprta dekleta v samotnih hišicah sredi gozda :).
Marka Radmiloviča poznam kot avtorja tedenske radio kolumne Zapisi iz močvirja, ki jo (bolj ali manj) redno poslušam še iz časov, ko sem se po stari cesti s Koroške vozila na študij v Ljubljano in obvezno poslušala Val 202, ljubezen, ki mi jo je približal oče, ki ga v avtu še nisem slišala poslušati druge radijske postaje. Ko sem zasledila, da je napisal kriminalni roman (Marko, seveda, ne moj oče!), sem vedela, da ga bom z največjim veseljem (in radovednostjo) prebrala. Brati sem ga pričela kot e-knjigo, hkrati pa sem si fizično knjigo rezervirala v knjižnici, ker, čudna kot sem, še zmeraj raje berem fizične knjige, k čemur najbrž veliko pripomore moja »špeglarska« narava.
Zgodba romana Kolesar sloni na delno resničnih dogodkih in življenju slovenskega interniranca Janeza Godca, čigar zgodbo se je avtor odločil raziskati, ko je v časopisu prebral kratko vest, da je mariborski godalni kvartet v Londonu igral njemu posvečeno Kantato za Janeza Godca, Slovenca, ki naj bi med drugo svetovno vojno rešil London pred bombardiranjem. Že desetletje nazaj je Radmilovič z bratom o Godcu posnel dokumentarni film, ki pa je šel nekako mimo javnosti. Vendar mu zgodba ni dala miru, zato jo je najprej želel pretvoriti v scenarij za igrani film, na koncu pa je iz nje zrasel kriminalni roman, katerega žanr po besedah Radmiloviča dandanašnji doživlja renesanso.
Protagonist romana, Kreps, je učitelj zgodovine na srednji lesarski šoli, kjer dijake zanima vse drugo, samo zgodovina ne. Zaradi kilogramov, ki sem mu začnejo nabirati okoli pasu, si kupi kolo, preštudira možne trase, kjer bo kilograme topil, ne računa pa na to, da mu bo kolesarske podvige pokvarila svojevrstna veriga neugodnih vremenskih in drugih preprečevalcev, med drugim tudi umor, sredi katerega se znajde, ko v domu za ostarele, kjer zaradi honorarja, s katerim odplačuje kredit za stanovanje, vodi zgodovinski krožek. Vse se začne, ko mu neki starec v domu v roko potisne skrivnostni ključ. Brez pojasnila. Brez do takrat znanega razloga ...
Naslednje jutro najdejo starca umorjenega, v Krepsovem življenju pa se pojavi kriminalistični inšpektor Petek (še boljše bi bilo, če bi bil Petek v romanu ženska?). Ta Krepsu sledi kot senca, ko le-ta iz človeške radovednosti, predvsem pa iz lastne zafrustriranosti, razočaranja nad svojim življenjem in spodletelim poskusom osvajanja medicinske sestre Ine, stopi na pot raziskovanja, zapletanja in razpletanja dogodkov, ki mu obrnejo prej precej dolgočasno življenje na glavo (in prekrižajo njegove velike kolesarske načrte).
Avtor romana do potankosti izkoristi poznavanje jezika za namene prikaza nenavadnih človeških usod, ki se iz preteklosti povezujejo v sedanjost in protagonista Krepsa izzivajo, ga usmerjajo po poteh zgodovine, po poteh prevar, prebrisanosti, maščevanja, radovednosti ter ne nazadnje tudi iskanja smisla, ljubezni in pomirjenosti samega s sabo. Slog je, poleg krasnega jezika, tisti, ki vleče iz stavka v stavek, iz odkrivanja preteklosti v sedanjost, in bralcu narekuje hiter bralni tempo. Tako se konec romana, ki je s 432 stranmi precej obsežen, približuje hitreje, kot se topijo Krepsovi kilogrami.
Radmilovič je za nek intervju povedal, da: » … nekateri pravijo, da je v Krepsu nekaj avtobiografskega, vendar v vsem romanu ni lika, ne človeka, ne pokrajine, ki ne bi temeljila na čem, kar sem videl in poznal.« S spretno roko, ki jo vodi slikovit um, je Radmiloviču uspelo, da v Krepsu vsak najde nekaj »domačega«.
Meni se je na trenutke zdelo, da Krepsa poznam. Poznam njegove kolesarske načrte in razloge, zakaj se sfižijo, razumem njegovo ljubezen do zgodovine in razočaranje, da njemu bližnji niso enako navdušeni nad njemu ljubo stvarjo. Še več, na trenutke sem bila prepričana, da bi lahko bila sama kolesarka. Kolesarka Kreps. Samo brez umora, prosim.
Branje (in kolesarjenje) toplo priporočam vsem, ki imajo radi preplet zgodovine, današnjega časa (s človeškimi travmami vred) in kriminalnega žanra. Kolesar je svojevrsten presežek v zgodovini slovenskega kriminalnega žanra in res ne vem, zakaj se o njem ne govori toliko, kot o Golobovih kriminalkah. - In lepo prosim, če bo Kolesar serija, Kreps res ni Cavazza!
Knjiga je zelo dobra, hitro berljiva in zanimiva. Ker je notri veliko zgodovine, povezane z drugo svetovno vojno, ta zgodba zna biti še posebej zanimiva za tiste, ki radi raziskujemo zgodovino (tudi jaz sem med temi). No, pa tudi ljubitelji kriminalk pridejo tukaj na svoj račun. Profesor zgodovine Kreps je nekako v krizi in se želi svojih frustracij rešiti s kolesom. Honorarno vodi zgodovinski krožek v domu za ostarele, ko mu nekega dne starejši mož v roke potisne skrivnostni ključ Naslednji dan tega gospoda najdejo mrtvega. Tedaj se začne vse zapletati. Priporočam v branje!
Izjemno všečna knjiga! Malce humorni, rahlo satirični stil pisanja. Dva junaka: prvi je srednješolski učitelj srednjih let, ki se odloči, da se bo s kolesarjenjem spravil v formo. Drugo je starejši inšpektor Petek, rahlo ali kar precej nagnjen k alkoholu. Nato pa se zgodi umor... Avtor izredno spretno vodi dogajanja. Vzrok umora sodi v 2.svetovno vojno, zato se precej vrti okoli dejstev tega vidika zgodovine, kar je dodaten plus knjigi. Letos je to že druga knjiga z zelo podobnim stilom pisanja. Prva je bila Šolen z Brega. V obeh knjigah so junaki res simpatično realni, odlikuje jih tisti črni humor, kar mi je zelo všečno. Čista desetka temu romanu.
Večino časa je to dolgočasna kriminalka, ki si misli, da je lahko boljša od svojih kolegic ... kar avtor poskuša z nekoliko prisiljenim sofisticiranim slogom ... in mu ne uspe ...
Kolesar je zanimiva pripoved. Kriminalka vmešana v zgodovino 2. svetovne vojne. Odlična zgodba. Vmes sem imela občutek, da Joe nagovarja mene, saj že veš kaj se dogaja, ko je v resnici nagovarjal Krepsa - ali pa tudi ne. In dejansko sem imela še manj pojma, kot Kreps. Avtor me je držal v primežu in nikalor ni popuščal vse do zadnje strani. Odlično napisana kriminalka polna preobratov in zanimivih povezav. Vsekakor priporočam v branje!
4/5. Zgodovina gre za vsakim. Ne ozira se na dejstva, bolj vznemirljivo izvršena izgleda, ljubše ji je. Njej ali njenim piscem? Morda je prepir med Našimi in Vašimi, belimi in rdečimi le fasada, ki ustrežljivo prekriva resnično dogodeno. Raziskovalski kredo humanistike je sortiranje in selekcija apokrifnih pričevanj, ponaredkov. Radmilovičevega učitelja zgodovine Krepsa dobesedno posrka manjša skrivnost, ki mu jo zaupa neznani starec, resnično pa je bil to le majcen del ledene gore skrivnosti. Avtorjeva tendenca bi bila jasnejša, če bi (zadnja) uredniška roka izpilila njegov slog. Tako pa kriminalka (p)ostaja hibrid novinarjevega pol-senzacionalističnega stila poročanja.
Na kratko. Zanimalo me je, kako se je novi član slovenskih 'krimi' pisateljev lotil tega oreha. Priznam, da me je po kakih 30 straneh 'potegnilo'. A vendarle ne tako zelo, da bi zvečer ne mogel it spat :) Seveda so v tem prvencu uporabljene slovenske posebnosti, ki bi za tujega bralca zagotovo ne bile zanimive (če ne pozna slovenske zgodovine). Zanimivi (za mene) so tudi preskoki v posameznih poglavjih: začne z "danes", nadaljuje s skokom v "predtem" in nato "pre-predtem" ... Zaključna scena, razrešitev vseh ugank mi je bila nekako na hitro spisana, kot da je naboj pisanja na koncu malo upadel. Na splošno pa: dobro za prvič.
Čestitke avtorju za prvi roman! Zelo napeto branje z za avtorja značilnimi zapleti. Z veseljem sledim vsemu kar Marko proizvede: njegovim glosam Zapisi iz močvirja, video dokumentarcem... Povezovanje zgodbe iz 2. svetovne vojne s sedanjostjo je naravnost sijajna ideja. In ker sem ljubitelj kolesarjenja, sem knjigo z veseljem prebral.
Knjiga govori o zločinu, katerega korenine segajo v nacistično taborišče. Osrednja oseba je srednješolski učitelj zgodovine. Jezik lepo teče, zgodba je zelo zanimiva, tako da priporočam. Verjetno sta Tina in Tea zelo primerni bralki.
Ah, tole mi je bilo pa dolgočasno do zadnjih 10 strani, ko sem končno malo uspela povezati zgodbo v celoto. Nisem bila ravno pri stvari med branjem ... najbrž malo zaradi toliko nekih zgodovinskih dejstev in zgodb, ki me žal niso pritegnili. Začetek obetaven, potem pa je šlo samo še navzdol.
Romaneskni prvenec avtorja Zapisov iz močvirja kriči po še kakšnem romanu. Ali več njih. Z veseljem zamenjam Zapise za še kakšno tako napeto Radmilovičevo knjigo!
Isn’t such a bad book, with a very good plot-twist at the middle, still I though, that it would be better than it was in the end, but it wasn’t that bad in the end Would definitely recommend it! :)
What an amazing story and writing! Especially if you’re native or living in Slovenia it makes it even more humorous and fun to read. Great story telling!