Na tak dan najbolj trpi mastercard so zapisi Eve Mahkovic, ki so bili na Facebooku kot statusi objavljeni med septembrom 2016 in oktobrom 2018. Teksti, ki so bili izvirno namenjeni omejeni skupini bralcev, avtoričinih prijateljev na Facebooku, odsevajo urbano življenje zaposlene Ljubljančanke, stare okrog trideset let: to so popisi vsakdanjih dogodkov, slučajno slišane in zabeležene situacije sodobne Ljubljane, komentarji aktualnega družbenega dogajanja, intimne izpovedi, kombinacija teh zapisov pa se sčasoma sestavi v nekakšno dnevniško formo, koledar, saj so zapisi izrazito umeščeni v prostor in čas. Teksti so po formi in žanru hibridi, gibljejo se med prozo in poezijo, vendar zares niso ne eno ne drugo; glede na to, da so nastali v mediju družabnega omrežja, postopoma oblikujejo svojo literarno vrsto z lastnimi pravili in specifičnim jezikom, ki prek vsebovanih vizualnih znakov (emojijev), sledi interaktivnosti in drugih elementov nakazujejo medij, v katerem so nastali.
Ne vem točno, kaj naj si mislim o prebranem, iskreno povedano. Ti Facebook statusi v stilu Instagram pesnice Rupi Kaur delujejo hipstersko, povrh tega pa so popoprani s cinizmom, humorjem in z ironijo. Najboljši so mi bili zgodovinski deli. Sam videz knjige je pa naravnost bombastičen, tak odštekano rožnat in pritegne poglede. Le vsebina deluje včasih plitko....namenoma? Mogoče. Odvisno od bralca, kako bo razumel zapisan čustveni in miselni avtoričin vrtiljak.
Živoroza buklica je ležala na naši klubski mizici cel teden, ker sem jo ob izposoji najprej pogoltnila tri četrt, potem pa en teden zanjo nisem našla časa. V tem enem tednu so njene platnice, naslov in utrinki s strani pritegnili moževo pozornost (naj opozorim, da sicer ne bere knjig) do te mere, da jo je vzel v roke in prebral par strani. Posebej so mu bili všeč zapisi o svetnicah in zgodovinskih likih, ki po njegovem mnenju rešujejo knjigo pred tem, da bi bila čisto, 'vain' (nečimrna).
Po našem stanovanju se sicer valja kar nekaj knjig, ki jih človek lahko vzame v roke, zato se mi je zdel ta dogodek vreden objave: moški v tridesetih, ki sicer bolj sledi ameriški politiki, alpinizmu in precej časa preždi na socialnih omrežjih, je pobral Evino knjigo in jo nekaj časa bral. Ne vem, jaz bi temu rekla : Eva, svaka čast. Naj še več moških bere besede izpod ženskih peres!
Rekla bom tudi, da je ta knjiga pač v vseh pogledih izraz časa, in da je mogoče take zapise lažje brati nekomu, ki je na fejsbuku bolj domač. S tem se mi ne zdi nič narobe, ker je, kot reče Eva, bolje poezija na facebooku, kot nobene poezije.
Čeprav pri njej ne gre za neko poezijo, ampak prelitje notranjega sveta v javnost na brezkompromisen način - tako iskreno piše o sebi, da si misliš, to je pa na trenutke res zajebana ženska ("sovražna sem do žensk, ki imajo slabe obleke/ ki zjutraj izberejo nekaj in jih potem vidiš na ulici/ in si misliš, a resno, prav to si izbrala"). Pod zajebanostjo pa se skriva globlje zavedanje o ponotranjenem patriarhatu ("želim si, da ne bi od žensk pričakovala/ več kot od moških/ da ne bi od žensk vsi pričakovali preveč/ in premalo").
Skratka, tole je daleč od zapisov neke razvajene kapitalistične bejbe, čeprav bi marksisti še vedno verjetno imeli precej pripomb. Po mojem mnenju je to fino iskren dnevnik in pogovori sami s seboj o sebi, na način ki ga nismo zmožni vsi (pa si vi priznajte svoje temnejše plati in stojte za njimi), z vmesnimi zgodovinskimi skoki raznih svetnic in kraljev in kraljic. In dodana vrednost zame so bile vse reference na žive ali mrtve ljudi, ki sem jih morala stalno guglat: kdo za vraga so Gillian Flynn, Amy Elliot Dunne, Lily Bart... ? V glavnem, Eva zna in ima marskej za povedat.
Hvala Špeli in Tini za priporočilo, priporočam naprej!
čist iskreno povedano sploh nisem dokončala tega šita. ta žena je tak hot mess. preden sem dobila v roke to knjigo, se zmeri nisem mogla odločit al mi je ona fascinantna al rahlo nadležna. verjetno a bit of both a ne. zdej definitivno vem da bolj ta druga stvar, ups. no in sej taka je bla tud knjiga. ((2.5 ⭐️ ampak ajde damo na gor zato ker je blo vsaj mal entertaining))
Poletno branje (2019) sem zaključila s pesniško zbirko Eve Mahkovic na tak dan najbolj trpi mastercard, ki je izšla pri Beletrini.
Posebna zvrst literature se rojeva v zadnjem času, njena maternica pa so družbena omrežja. Vendar, pozor, vsak uporabnik le-teh še ni pesnik/pisatelj.
Evi Mahkovic je uspelo Facebook statuse, ki jih je v obdobju dobrih dveh let in pol delila s prijatelji, povezati v zelo natančen in iskren prikaz trenutnega prostora in časa, v katerem živi, dela, čaka, prisluškuje, se pritožuje, sanja, načrtuje, piše, raziskuje, obupuje, se rekreira, skrbi zase in za psa ter odplačuje kredit urbana Ljubljančanka. Med vsem tem se na vijugavo pot njenega vsakdana prilepijo še njeno (čudno, a fino razloženo) zanimanje za svetnike in modro kri, različne ljubezni (do psa in mode), pretanjen občutek za besedo in metaforiko (ter emoji znake in hashtage, ki še bolj izpostavijo napisano) pa njene zapise pretvori v zbirko, ki te ne more pustiti brez mnenja.
Ali si 👍 ali 👎, med osebnoizpovednimi hibridi poezije in proze boš sigurno našel vsaj par situacij, ki si jih (ali pa jih še boš) doživel.
Knjiga izstopa tudi vizualno, ne samo vsebinsko. Naslovnica je stupeno pink (#iloveit), notranjost pa krasijo krasne ilustracije Hane Jesih. ▫️▫️▫️▫️▫️▫️▫️▫️▫️▫️▫️▫️ (odlomek iz knjige) ••• "jaz bom kr mal tiho sedela na kavču, pila džintonik, brala knjigo, čekirala socialna omrežja, si lakirala nohte in se delala, da svet ne obstaja."
Meni se bere ko neka slovenska Carrie Bradshaw. Ne vem če bi bila avtorica navdušena nad to opazko, but still. Ful všečno. Fejsbuk ampak v knjigi, zato da se počutiš bolje, ker pač bereš knjigo in ne buljiš v zaslon.
Confused. I love it & I hate it istocasno. Bejba ve, da je ‘snobovska, razvajena, cinicna, materialisticna, hejterska’. (str. 177). Dodala bi se plehka in egocentricna. Zato bi knjigi najrajsi dala oceno 1. But also… zakaj tocno mi ni vsec? Mi ni vsec vse to kar predstavlja?
Bo drugi strani je pa format knjige genialen (res jo poziras). Knjiga je mal tak guilty pleasure. Kot en cips prevec ali pa bozicni vecer, ko jes prevec in ves, da ti bo potem zal, a si vseeno ne mores pomagat. Ali pa binge-watchanje dokler ti ni dobesedno slabo. Zelo cenim tudi njene vlozke o vseh svetnicah/-kih in kraljicah/-ih. Zelo originalno :). Velikokrat sem se ob branju nasmejala, velikokrat sem si mislila, “babe, what made you so damn bitter?”… in ja, zaradi vse te brutalne iskrenosti bi knjigo ocenila z oceno 5. Also… graficno se mi zdi zelo unique in special.
Tko da… kaj storiti? Ne bom dala ocene, ker who am I to judge :).
Zanimiv potop v svet nekoga, ki se v veliki meri navdušuje nad stvarmi, ki so meni osebno trivialne. V vseh zapisih, kjer slavi Kardashianove in podlega materializmu, mi manjka vsaj kanček čustev (ki niso jeza :)). Vseeno se tam nekje med cinizmom in kapitalizmom najdejo vrstice, ki te nasmejijo, pa tudi trenutki, ko si rečem, oh well, pa še kako je res. Všeč mi je tudi sama oblika kratkih zgodb oz. FB statusov ter njena naracija. No, da ne pozabim, da se “zgodba” odvija v mojem najljubšem mestu, v Ljubljani.
Nekaj tako svežega in zabavnega že dolgo nisem bral. Avtorica je pravo odkritje in samo sprašujem se zakaj in kako mi je prišla v roke šele zdaj. Zbirka kratkih zapiskov iz fejsbuka, ki je nastala pred približno 10 leti, v dnevniški obliki, sortiranih po tematiki (jaz, na današnji dan, potovalne, basic bitch saga…). Če bi moral izbrati opis z eno besedo bi bile te besede tri: za crknit smešno. ☠️ Pisateljica ironizira svet (kraj dogajanja je Ljubljana) in sebe oz svoje težave in obsesije, pop kulturo, svetnike in kralje, vsakdanje dogodke, skratka marsikaj. Svaštarnica v najboljšem pomenu besede. Tudi tokrat moram pri Evi Mahkovic omeniti oblikovno plat knjige, ki je spet nadpovprečno lepa in v skladu z vsebino. Roza 4ever. 🩷 Duhovito, sodoben, zelo specifičen stil, poudarjeno s heštegi in emojiji, edinstvena: mahkovščina.
Knjiga, ki te ne pusti ravnodušnega. Bi sovražil način življenja, kot ga opisuje avtorica, ali bi se ji klanjal? Je mastercard res smisel življenja? Če boste prebrali knjigo, boste morda izvedeli!