Sentymentalna podróż wnuczki śladami babci, nie zawsze miła, często odkrywająca przykre karty rodzinnej historii. W tle splickie ulice, druga wojna światowa, wielka miłość i śmiertelna nienawiść.
Nedjelka – młoda chorwacka dziewczyna – zakochuje się we włoskim żołnierzu Carlu i pod koniec wojny zostawia wszystko – rodzinę, przyjaciół, pracę – i wyjeżdża za swoją miłością na Sycylię, do Castellammare del Golfo. Nie wie, że od tej pory na zawsze pozostanie cudzoziemką, nie do końca rozumianą przez otoczenie i najbliższych.
Powieść napisana jest w formie pamiętnika, to wymiana myśli i doświadczeń życiowych między babcią i jej wnuczką. Ich wyimaginowana rozmowa ukazuje życie dwóch różnych kobiet i głęboką więź międzypokoleniową łączącą te dwie kobiety. Wychowane w odmiennej kulturze i odmiennych warunkach historycznych, często różnią się w podejściu do wielu spraw. Kiedy jednak rozmawiają o międzykulturowej miłości, życiu rodzinnym, wojnie i migracji – zanika bariera, okazuje się, że niektóre wartości są uniwersalne, niezależne od wieku i kulturowo-społecznego.
To wzruszająca historia o przyjaźni, tożsamości, trudnościach w adaptacji do nowego miejsca, o faszyzmie, który wraca do Europy. To ludzki dramat samotności, (nie)przynależności, obcości i alienacji.
Poet and novelist from North Macedonia living in Slovenia. Born in 1971, Lidija writes in Macedonian. She has published seven books of poetry, three novels, one American diary and one collection of short stories which have been awarded and translated into 15 languages (English, German, Polish, Hungarian, Slovak, Czech, Romanian, Serbian, Slovenian, French, Croatian, Italian, Albanian, Bulgarian and Latvian).
Lidija has participated at numerous international literary festivals (Princeton Poetry Festival, Stockholm, Rotterdam, Sarajevo, Belgrade, Vilnius, Manchester, Chicago, Zagreb, Vilenica, Medana, Struga, Leipzig, Lido Adriano, Manchester, Kazan, Dresden, Taipei, Cork, Warsaw, Berlin, etc.) and was a writer-in-residence in London, Berlin, Iowa, Vienna, Graz, Salzburg, Krems, Tirana, and Split.
Prvi ovogodišnji dragulj, pravo otkriće. Prije svega, drago mi je što sam imala priliku da pročitam još nešto iz pera savremene makedonske autorke koja nije Rumena Bužarovska, a nakon mog oduševljenja Lidijom Deduš koja, između ostalog, piše i o tome kako se niko ne zove Lidija, pa evo, ni manje ni više jedne njene imenjakinje upravo u svijetu književnosti koja piše o dvije Nedjeljke u Splitu i na Siciliji. Snažna priča, snažno pripovijedanje, snažan jezik bogat emocijama i njihovim izostankom (ili onim manje prijatnim). Ali, i hrabra knjiga! Hrabra jer piše tako slobodno i otvoreno o usamljenosti i otuđenosti unutar vlastite porodice, ali istovremeno o snazi ljubavi, o nepripadanju, o društvenim i političkim (ne)prilikima u ovom dijelu Balkana, o fašističkoj prošlosti i neonacističkoj savremenosti, o ustašama u Hrvatskoj, o mafiji u Italiji, o mnogo čemu uostalom. A pisanje je vrlo blisko i sugestivno, doslovno vas "usisa" i saživi sa slikama, atmosferom, iskustvima protagonista. Pitko i savremeno, a opet nekako "starinsko" u smislu estetskog kvaliteta i dubine (recimo nekog elizabetanskog) klasika. Kao što rekoh, prijatno iznenađenje, glas na kakav odavno ne naletih.
Bi vas presenetilo, če bi v knjigarni v Palermu naleteli na uslužbenko, ki tekoče govori hrvaško? Če bi se zapletli z njo v pogovor in bi vam povedala, da je njena babica Splitčanka pokopana na vrtu domače hiše v bližini Palerma, ker ni želela groba na mestnem pokopališču med tujci? Za presenečenji so pogosto zanimive in ganljive zgodbe. Ena takih je tudi knjiga Non-oui. Pripoveduje jo mlado dekle, rojeno v Italiji, ki se je edino v vsej družini naučilo jezika svoje babice – hrvaščine. V fiktivnem pogovoru mlade Nede s svojo pokojno babico (po kateri ima ime), se nam razkrije zgodba mladega dekleta iz Splita, ki se je zaljubilo v italijanskega vojaka, za njim odšla na Sicilijo, se tam poročilo in si ustvarilo družino, kjer je izolirano živela v svojem zaprtem in izoliranem družinskem okolju. Preko njene pripovedi spoznavamo Split od začetkov 20. stoletja naprej, spremljamo nono Nedo v njenem odraščanju, dekliških prijateljstvih, družinskih odnosih, prvih ljubeznih, vojnih grozotah, selitvi v Italijo, izgubljanju stika z domovino. Pripoved je prepletena z razmišljanji vnukinje o svoji generaciji, primerjavi noninega življenja s svojim. Delo je veliko več kot prikaz neke življenjske zgodbe - odpira vprašanja o pripadnosti domovini, iskanju lastne identitete, občutku doma ali tujosti, osamljenosti … predvsem pa je poklon naravni človeški povezanosti med babico in vnukinjo, ki po nonini smrti obišče Split, poišče sorodnike in neguje v sebi vso babičino dediščino. Odlična je tudi naslovnica slovenske izdaje, ki simbolno zajema vso ljubezen in povezanost med obema Nedama. Napisano živo, doživeto, tekoče, pripoved nikjer ne zastaja, odlično ravnotežje med javno zgodovino in zasebno zgodbo. Vabi k branju drugih del avtorice, ki ima s problematiko tujine, selitev, domovine, kulturnih stikov … zelo bogate osebne izkušnje.
A captivating biographical novel that spans decades, exploring the life of a woman moving from the Dalmatian coast to Sicily. Told through imagined conversations between Grandma Nedjeljka and her granddaughter, that has the same name, the book reflects on themes of migration, cross-cultural love, war, and family across generations. The deep bond between the two women becomes even deeper when Alzheimers erased the ‘new’ Italian language and the grandmother only remembered her native Croatian spoken in the childhood. The granddaughter turned out to be the only family member who learned it. A beautifully crafted novel artfully capturing the complexity of identity, politics, and belonging.
"... człowiek, który kocha i z powodu tej miłości opuszcza ojczyznę, zamienia się dla niej w ducha. A ciekawe i bardzo istotne jest to, że w nowej ojczyźnie też żyje jako duch."
"Każda wojna zamyka szkoły, a otwiera cmentarze. Pomiędzy tym jest ukrywanie się, głód, ubóstwo, strach."
"Pomyślałam wtedy, że kochając, można się kłócić, że czasami trzeba być nie za dobrym, żeby ratować kochanego człowieka."