»To niso kolumne, so zapisi, ki so na pobudo pesnika in novinarja Petra Kolška, Tanje Jaklič, Romane D. Šeruga, Mimi Podkrižnik in drugih začeli nastajati kot nekakšen otok lepega sredi velikokrat težkih in zaskrbljujočih informacij in novic na prvi strani Dela. Rekli so, naj bo rubrika Dobro jutro način, kako bralcem zaželimo dobro jutro, tako, zares, naj bo navdih za lep začetek dneva. Vdih in izdih. Drobne male stvari, ki razveselijo, razmišljanja o knjigah, gledališču, filmu, polni luni, nostalgiji, ljubezni, strahu, občutenju narave, o sreči in srečanjih; nekakšne impresije trenutkov, ki ti naredijo dan. Naj tudi ta odsev kalejdoskop impresij spomni na vse trenutke, ki smo jih v skoraj desetletju doživeli skupaj, naj odpre okna in vrata za nova srečanja, naj bo čarovnija drobnih nepomembnih stvari, naj bo visoka pesem vsem knjigam, filmom, predstavam, ki so se nas dotaknile, nas spremenile, čeprav še sami ne vemo kako, naj bo hvalnica vsem ustvarjalcem, ki tako kot nekoč poet z prodornim pogledom Srečko Kosovel, verjamejo, da kultura lahko spreminja človeka, od znotraj.«
Luštno branje, ob katerem se zaveš, da je kljub vsemu življenje lepo in polno drobnih stvari ali trenutkov, ki nas osrečujejo, pa naj bo to knjiga, film, nasmeh, glasba, zanimiv pogovor, gozd, modro nebo, Pariz, ljubezen, prijateljstvo, skodelica kave, tortica, žvrgolenje ptic, hribi, rojstvo otroka, pilates in še in še. Carpe diem. ☺️😉
Čudovita zbirka kratkih kolumn, ki se dotaknejo najrazličnejših tem, predvsem tistih, zaradi katerih je svet okoli nas in med nami lep.
»Nič ne poveže ljudi tako kot doživetje lepega…«
»… a knjige so tam, gledajo me s polic in me prepričujejo, da jih bom v miru prebrala nekoč, ko bo čas… Hočem, da so na voljo, ko bom potrebovala stavek, misel, sprožilec za navdih, tolažbo. Hočem, da so tam, kadar se hočem pogovarjati, kadar se hočem odmakniti od tega sveta, kadar si želim biti pametna, kadar potrebujem pomoč, kadar potrebujem navdih. In kadar hočem potovati.«
“V času toče informacij, drgetajočih palcev, ki drsijo po zaslonih, v času hitrih podob, mantre “še bolj močno, hitreje, še več” … včasih res ne vem, kje je še prostor za ljubezen. Za čas sanjarjenja, ki si ga lahko vzamemo, da bi vdihnili, izdihnili, se prepustili.” Kako resničen zapis.❤️