Knjiga govori o vzponu na Everest, o pripravah, ki jih taka odprava zahteva, o prihodu domov, pa tudi o ključnih dogodkih, ki so zaznamovali njuno življenje in ju leta 1990 pripeljali do odločitve, da se skupaj povzpneta na streho sveta.
Vsak s svojega vidika, pa vendar skupaj, pripovedujeta zgodbo o doživljanju poti na vrh, o ljubezni do alpinizma in o medsebojni ljubezni. O pogledu na življenje, ki presega le materialno. Dajeta vpogled v košček življenja dveh, ki sta se objela na vrhu sveta, nama in kasneje tudi sestri Neži pa s svojo zgodbo dala bogato življenjsko popotnico. S knjigo, ki jo držite v rokah, nekaj tega delita tudi z vami.
V knjigi zakonca Marija in Andrej Štremfelj, vsak iz svojega zornega kota in v svojem slogu opisujeta popotovanje, ki se začne z izredno drzno odločitvijo, skupaj stati na najvišji točki našega planeta in ki traja vse do dosanjanih sanj in vrnitve v domovino. Sama zgodba je polna močne volje, upanja, požrtvovalnosti, pa tudi žalosti, obupa in neskončnega trpljenja na višinah, na katere je človeško telo popolnoma neprilagojeno. Je še en dokaz o tem, koliko napora, motiva in življenske energije je potrebne, za osvojitev Sagarmathe, pa tudi če 'le' po Normalni smeri.
Marija in Andrej v knjigi delujeta kot izkušena mojstra pisane besede in z izjemnim čutom za pisanje in opisovanje dogodkov, deloma spominjata že na poetičnost Nejca Zaplotnika, hkrati pa v večni povezanosti z Njim, ki je neskončna ljubezen, skrbita, da zgodba ni niti za trenutek enolična, ampak je pravi vrtiljak življenja od prve do zadnje strani.
Vsekakor še eno alpinistično literarno delo za v vitrino.