Grušovnikova monografija Hotena nevednost prinaša poskus celovite obravnave fenomena, ki se ga vsi zavedamo, a ga le slabo poznamo: izogibanja resnici. Če je za tradicionalno spoznavno teorijo osrednje vprašanje dosegljivost resnice, Grušovnik to optiko obrne in se raje sprašuje, kakšno vlogo ima pri našem razumevanju in ravnanju nelagodno breme spoznanja, za katerega si pogosto želimo, da bi nas zaobšlo. Rdečo nit monografije, ki sporoča, da problem spoznanja ni povezan zgolj s šibkostjo človeškega razuma, ampak tudi z našim načrtnim skrivanjem in bežanjem pred neizprosnostjo resnice, avtor vodi skozi tri obširna poglavja: prvo se posveča zgodovini refleksije hotene nevednosti, ki ji je moč slediti od antike prek srednjega veka do sodobnosti, drugo obravnava vrste, vzroke in vprašanja (ne)protislovnosti pojma, tretje pa se posveča etičnim dimenzijam fenomena.
Čudovito berljiva knjiga, ki vključuje zelo dostopen pregled "hotene nevednosti" v filozofski tradiciji, nato pa izročilo nadgradi s preigravanjem sodobnih pojmov; kognitivne disonance, potrditvene pristranskosti, samoprevare, ignorance, zanikanja ... V čisto analitično-filozofski maniri morda izpade, kot da je to preigravanje samo sebi namen, ampak se knjiga vendarle vrača k svojemu središču; neskladnosti človekove misli in delovanja. Grušovnik kroži okoli problema in mu tudi pusti, da se razvija aporetično, kar pomeni, da knjiga toliko ne ponuja odgovorov kot provocira bralca k mišljenju. Resnično ne vem, koliko med bralci ta provokacija uspeva, jaz sem v prvi meri občudojoče spremljal, kako kolega filozof komunicira svojo mišljenjsko prakso.
Syr. 230-231: Spomnimo naše kratke obravnave funkcioniranja ideologije pri Luisu Althusserju, ju ki smo se lotili v razdelku o Marxu, kjer smo rekli, da je glavna "naloga" ideologije ohranjanje produkcijskih razmerij, pri čemer subjekti, ki so v ideologijo interpretirani, pomagaj zasužnjevati sami sebe.
Str. 238: Ameriški filozof iz 20. stoletja Alfred N. Withehead pravi, da "nevednost zakrivi greh" tam, "kjer bi dosegljiva vednost lahko spremenila nesrečni izid".