Stanovanje elitne soseske, kuhinja, drobtine na pultu, za mizo truplo. Na tleh skalpel, kri, prerezana zapestja. Kriminalistični pripravnik Marko Breznik in njegov šef Martin Vrenko poskušata ugotoviti, kaj je uspešnega zdravnika pripeljalo do samomora. Počasi odkrivata tančice z njegovega življenja, intime, odnosov s sosedi, družino. Vedno bolj je očitno, da vsi lažejo, vsi nekaj prikrivajo in vsakdo opreza za vsakim. Bo kriminalistoma uspelo prodreti v skrivnost, katere razkritje se skriva visoko med oblaki, na straneh dveh revij, odvrženih na sivo usnje letalskega sedeža?
Zelo berljiv in lahkoten slovenski krimič s hitrim dogajanjem. V zgodbi nastopajo zanimivi liki, vendar o njih ne izvemo dosti, saj je roman osredotočen na samo preiskavo.
Olje na balkonu je hitro berljiv in dokaj kratek. Zgodba mi je bila všeč, razplet pa tudi. Je pa res, da sama nisem za knjige s policisti kjer se 163424 - krat omenijo njihovi nazivi ipd. Se mi je zdelo, da se je bralca kar malo podcenjevalo, ker so se določene zadeve tolikokrat ponovile. Priznam ob tem sem res zavijala z očmi. So me pa na drugi strani res pritegnili začetki poglavij, ki so domiselni in malo drugačni. Super pa je tudi, da so priloženi časopisne strani in skice, ki popestrijo branje.
Priporočam za skrajšanje večera (ali dva, če bereš bolj počasi).
V pričakovanju nove nanizanke, posnete na osnovi zbirke primerov inšpektorja Vrenka, sem se z velikim navdušenjem podala v branje. Všeč mi je bil slog pisanja, način raziskovanja ugank umora, osredotočenost na kriminalno dejanje samo in ne toliko na glavne osebe, ki raziskujejo dogajanje, kar po mojem mnenju daje občutek večje osebne vključenosti v raziskovanje storilcev. Nekakšno razočaranje sem doživela le na koncu od zasliševanja naprej, saj se mi je zdelo, da ni bilo tako dovršeno, kot bi si želela. Čestitke avtorju, da sem se težko odtrgala od knjige!
V času šolanja so se mi zamerili domači pisatelji. Mislim, da nisem edina s to težavo. Vendar sem zadnjih deset let vsake toliko v roke prijela knjigo slovenskega avtorja. Nekatere me niso pritegnile, druge pa prijetno presenetile. Tako se je zgodilo s prvim primerom Inšpektorja Vrenka.
Knjiga me je posrkala vase, da sem jo prebrala na dušek. Odgovarjal mi je slog pisanja in kraj dogajanja, Maribor le ni tako daleč od mesta mojega bivanja. Zaplet zgodbe mi je bil strašno zanimiv in kljub temu nisem pričakovala razpleta.
Z lahko rečem, da me je iz mačka predramil slovenski avtor. Da bo pa to sto procentno, bom iz preventive prebrala še drugo v seriji.
Kako sem vesela, da sem odkrila to zbirko! Klasična detektivka whodunit, zelo straightforward, skozi zgodbo se nizajo informacije, med katerimi lahko pozoren bralec sam odkrije namige in razvozla uganko. Edino kar sem pogrešala je “malo več mesa” na glavnih likih, kar pa verjamem, da se bo še razvilo v naslednjih delih.
Moja druga knjiga tega avtorja. Všečno, zelo berljivo in mislim, da je dobro zadel slovenski karakter, tako da se veselim drugih del, dobrih slovenskih kriminalk.
Zgodba je zanimiva in lepo teče. Zmotilo me je spoilanje poglavja takoj na začetku vsakega poglavja. Zakaj bi hotela to vedt? Res ne razumem kaj je poanta tega in potem sem to kar ignorirala.. Druga stvar, ki me je zmotila je konstantno omenjanje višji kriminalistični inšpektor - zakaj ne na kratko po imenu?
Tako, da to mi je malo pokvarilo bralno izkušnjo. Sama zgodba poteka lepo in se zanimivo razpleta. Všeč so mi vse povezave med liki, katere na prvo oko ne opaziš..
Prva knjiga Avgusta Demšarja, ki sem jo prebrala je bila Cerkev. Ker mi je bila izredno všeč sem se odločila, da bom prebrala še ostale. Moram priznati, da me tudi Olje na balkonu ni pustilo ravnodušno. Njegov stil pisanja me je izredno prepričal in imam namen prebrati še ostale knjige izpod njegovega peresa. Skozi celotno zgodbo sem bila napeta in nestrpno obračala strani. Vredna branja!
Super knjiga! Želela sem več brati slovenske avtorje in ob tem sem naletela na Demšarja (ker obožujem kriminalke), in bom prebrala vse knjige iz serije komisarja Vrenka, ker so napisane na lahkoten, hudomušen vendar še vedno zanimiv način.