What do you think?
Rate this book
Primeri Inšpektorja Vrenka #2
Retrospektiva : drugi primer inšpektorja Vrenka
Na pregledni razstavi preminulega slikarja se zbere njegova družina, lokalna umetniška srenja in celo kakšen mednarodni zbiralec. Svečan dogodek se odvija kot se spodobi, a le do trenutka, ko enega od slikarjevih sinov ne doleti nasilna smrt. Zadeve se dodatno zapletejo, ko naslednji dan umorijo ostarelo slikarjevo sestro, s slikami na razstavi pa se začnejo dogajati čudne reči. Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko in njegov prizadevni pripravnik se tokrat znajdeta pred posebej težko nalogo. Po odgovore se odpravita v Trst, kjer pa se izkaže, da zadeve sploh niso takšne kot se zdijo.
200 pages, Paperback
First published January 1, 2008
3 people are currently reading
49 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 13 of 13 reviews
February 25, 2023
Februar je zame bralno obupen mesec in v resnici bom uspela prebrati le štiri knjige za Nakladaraton. Ne morem verjeti, da me dejansko motivira moj lasten projekt. Za slovensko kriminalko sem začela brati vsaj tri knjige, pa me nobena ni preveč pritegnila, zato sem se odločila za varno in hitro izbiro; eno od Demšarjevih kriminalk.
Svoj prvi primer inšpektorja Vrenka sem prebrala (vsaj zdi se mi) dve leti nazaj. Retrospektiva je drugi v seriji romanov z enakimi glavnimi osebami in tokrat inšpektor Vrenko preiskuje umor, kateremu je bil skorajda priča kar on sam. Na otvoritvi retrospektive znanega slikarja so namreč hladnokrvno umorili njegovega sina. Kdo od udeležencev razstave je lahko tudi morilec?
Enako kot prva knjiga je tudi ta kratka in dokaj jedrnata, brez nepotrebnih opisov in nabiranja strani. To mi j vsekakor všeč. Glede na to, da sem sama sicer ljubiteljica bolj psiholoških trilerjev, mi pri Demšarju vedno manjka nekaj globine, a vendarle je tole po žanru čisto nekaj drugega. Roman je pač detektivka, v kateri protagonist s pomočjo namigov išče in najde storilca. Čisto solidno in lahkotno. Vse kar sem od knjige pričakovala sem torej tudi dobila.
Pa vendar me je nekaj presenetilo. Roman je bil nominiran za kresnika in že sama nominacija mi je dokaj zanimiva, saj se mi zdi roman res lahkoten in tudi slogovno enostaven. Še bolj zanimivo pa se mi zdi, koliko je v romanu napak. Od čistih zatipkov (napačne končnice besed), napačno uporabljenih ločil (ni narekovaja na obeh straneh stavka, odvečno ali pa manjkajoče končno ločilo...), pa vse do vsebinskih napak, npr. v enem stavku je teta pokojnega zapisana kot njegova nečakinja, kar bralca sploh pri obilici oseb lahko zmede. Ne vem na kateri točki je prišlo do teh napak; že v prvotni izdaji pri prvi založbi, morda pri novi izdaji... Kakorkoli že, dokaj presenetljivo.
Če bi bila v boljšem bralnem razpoloženju teh napak morda niti opazila ne bi, pa tudi sicer vedno dopuščam možnost preproste človeške napake, saj nihče ni popoln in sama vem, da včasih neko stvar pregledaš neštetokrat, pa se po objavi še najde napaka.
Kakorkoli že, hitro in lahkotno branje!
Svoj prvi primer inšpektorja Vrenka sem prebrala (vsaj zdi se mi) dve leti nazaj. Retrospektiva je drugi v seriji romanov z enakimi glavnimi osebami in tokrat inšpektor Vrenko preiskuje umor, kateremu je bil skorajda priča kar on sam. Na otvoritvi retrospektive znanega slikarja so namreč hladnokrvno umorili njegovega sina. Kdo od udeležencev razstave je lahko tudi morilec?
Enako kot prva knjiga je tudi ta kratka in dokaj jedrnata, brez nepotrebnih opisov in nabiranja strani. To mi j vsekakor všeč. Glede na to, da sem sama sicer ljubiteljica bolj psiholoških trilerjev, mi pri Demšarju vedno manjka nekaj globine, a vendarle je tole po žanru čisto nekaj drugega. Roman je pač detektivka, v kateri protagonist s pomočjo namigov išče in najde storilca. Čisto solidno in lahkotno. Vse kar sem od knjige pričakovala sem torej tudi dobila.
Pa vendar me je nekaj presenetilo. Roman je bil nominiran za kresnika in že sama nominacija mi je dokaj zanimiva, saj se mi zdi roman res lahkoten in tudi slogovno enostaven. Še bolj zanimivo pa se mi zdi, koliko je v romanu napak. Od čistih zatipkov (napačne končnice besed), napačno uporabljenih ločil (ni narekovaja na obeh straneh stavka, odvečno ali pa manjkajoče končno ločilo...), pa vse do vsebinskih napak, npr. v enem stavku je teta pokojnega zapisana kot njegova nečakinja, kar bralca sploh pri obilici oseb lahko zmede. Ne vem na kateri točki je prišlo do teh napak; že v prvotni izdaji pri prvi založbi, morda pri novi izdaji... Kakorkoli že, dokaj presenetljivo.
Če bi bila v boljšem bralnem razpoloženju teh napak morda niti opazila ne bi, pa tudi sicer vedno dopuščam možnost preproste človeške napake, saj nihče ni popoln in sama vem, da včasih neko stvar pregledaš neštetokrat, pa se po objavi še najde napaka.
Kakorkoli že, hitro in lahkotno branje!
October 22, 2020
Ni nabavil mobitela.
July 15, 2021
Spet nisem uganila storilca. Všeč mi je stil pisanja, solidna kriminalka.
February 3, 2020
Vsaka njegova knjiga mi je všeč, berejo se lepo in hitro.
April 3, 2025
"𝐕𝐢š𝐣𝐞𝐠𝐚 𝐤𝐫𝐢𝐦𝐢𝐧𝐚𝐥𝐢𝐬𝐭𝐢č𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐢𝐧š𝐩𝐞𝐤𝐭𝐨𝐫𝐣𝐚 𝐌𝐚𝐫𝐭𝐢𝐧𝐚 𝐕𝐫𝐞𝐧𝐤𝐚 𝐣𝐞 𝐧𝐚𝐣𝐩𝐫𝐞𝐣 𝐩𝐫𝐞š𝐢𝐧𝐢𝐥𝐚 𝐦𝐢𝐬𝐞𝐥, 𝐤𝐚𝐤š𝐧𝐨 𝐧𝐞𝐩𝐨𝐩𝐫𝐚𝐯𝐥𝐣𝐢𝐯𝐨 š𝐤𝐨𝐝𝐨 𝐮𝐭𝐫𝐩𝐢 𝐬𝐯𝐞𝐭, 𝐤𝐚𝐝𝐚𝐫 𝐳 𝐧𝐣𝐞𝐠𝐨𝐯𝐞𝐠𝐚 𝐨𝐛𝐥𝐢č𝐣𝐚 𝐢𝐳𝐠𝐢𝐧𝐞 𝐮𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢š𝐤𝐨 𝐝𝐞𝐥𝐨."
V drugem delu se inšpektor Vrenko in kompanija spopadejo z misterijem v umetnišku galeriji. Kdo je storilec nasilnega dejanja? Zakaj je morala zapustiti svet druga žrtev? In nenazadnje, kaj je vzrok teh zločinov?
Všeč mi je Demšarje slog pisanja. Do bistva prideš takoj in ne po ovinkih. Besedilo je napisano razumljivo, brez olepšav in nepotrebnega nakladanja in nalaganja opisov stvari in dejstev. Vendar...
Priznati moram, da me drugi del ni najbolj pritegnil. Že zaradi množice oseb, ki v zgodbi nastopajo kot člani družine umrlega ali samo znanci, sem težko od začetka povezovala kdo je kdo in kakšno funkcijo ima v družini.
Čutila tudi nisem napetosti prve knjige. V smislu, da dobim novo dejstvo, da sama poskusim rešiti zagonetko. Ne. Nekako se je zgodba vlekla do konca.
Mi je pa bil dokaj všeč razplet zgodbe in kako je inšpektor to razrešil.
Vsekakor me knjiga ni odvrnila od Demšarja, ravno obratno. Ker sedaj vem, kako dobre zgodbe piše, bom zagotovo prebrala njegove naslednje.
V drugem delu se inšpektor Vrenko in kompanija spopadejo z misterijem v umetnišku galeriji. Kdo je storilec nasilnega dejanja? Zakaj je morala zapustiti svet druga žrtev? In nenazadnje, kaj je vzrok teh zločinov?
Všeč mi je Demšarje slog pisanja. Do bistva prideš takoj in ne po ovinkih. Besedilo je napisano razumljivo, brez olepšav in nepotrebnega nakladanja in nalaganja opisov stvari in dejstev. Vendar...
Priznati moram, da me drugi del ni najbolj pritegnil. Že zaradi množice oseb, ki v zgodbi nastopajo kot člani družine umrlega ali samo znanci, sem težko od začetka povezovala kdo je kdo in kakšno funkcijo ima v družini.
Čutila tudi nisem napetosti prve knjige. V smislu, da dobim novo dejstvo, da sama poskusim rešiti zagonetko. Ne. Nekako se je zgodba vlekla do konca.
Mi je pa bil dokaj všeč razplet zgodbe in kako je inšpektor to razrešil.
Vsekakor me knjiga ni odvrnila od Demšarja, ravno obratno. Ker sedaj vem, kako dobre zgodbe piše, bom zagotovo prebrala njegove naslednje.
December 9, 2024
Avtor me je s številnimi osebami in družinskimi vezmi izgubil že praktično v prvi polovici knjige. Napetost zgodbe ni naraščala, tako da sem si bolj želela priti čimprej do konca knjige, kot pa izvedeti, kdo je morilec. Osebno mi je bilo zanimivih le par zadnjih poglavij. Upam, da bo tretji primer inšpektorja Vrenka kaj bolj v duhu prvega.
August 5, 2021
Odličen kriminalni roman !!
August 9, 2022
Super poletno branje!
May 28, 2023
Boljsa kot prva. Precej razlik s serijo.
Read
August 11, 2025audio
March 9, 2021
preberite intervju z avtorjem ...
https://www.delo.si/kultura/film-tv/a...
https://www.delo.si/kultura/film-tv/a...
Displaying 1 - 13 of 13 reviews