Britanski pisatelj in novinar Edward St Aubyn (1960), avtor devetih romanov, velja za enega najboljših sodobnih prozaistov. A oči širše bralne javnosti so se vanj uprle šele leta 2018, ko je na male zaslone prišla petdelna televizijska adaptacija njegovega remek dela, cikla romanov o Patricku Merlosu.
Pentalogija, ki jo je St Aubyn pisal dvajset let (romani so v izvirniku izšli med letoma 1992 in 2012), se v veliki meri naslanja na avtorjeve resnične izkušnje. Knjige se berejo kot poglavja iz življenja glavnega junaka, ki se na svoji poti v odraslost bojuje z demoni težkega otroštva in pri tem redno zapada v brezno odvisnosti. Stilistično izbrušena pripoved, prežeta z ironijo,raziskuje globočine človeške stiske in skuša odgovoriti na ključno vprašanje: Kdo sem in kako lahko to spremenim? V Melrosovi postopni detoksikaciji in osvobajanju iz primeža uničujoče preteklosti se St Aubyn sprašuje, kako lahko človek kljub hudi otroški travmi zgradi čustveno zrelo osebnost.
Edward St Aubyn je za romane o Patricku Melrosu prejel več literarnih priznanj in bil nominiran za Bookerjevo in Guardianovo književno nagrado.
Patrick Melrose (pri nas so prevedeni trije deli od petih) temelji na avtorjevem spopadu s svojo lastno preteklostjo in travmami, povezanimi s težkim odnosom do očeta, drogami, uničevalnimi odnosi ter jezo. Na trenutke sem kar težko brala zaradi vseh podrobnosti o zadevanju z drogami, malce pa sem se tudi nasitila banalnih odnosov v karikirani visoki družbi. Jezik je sicer bogat, stilistično izbrušen, ciničen in ironičen. Vse pohvale gredo sedaj žal že pokojnemu Urošu Kalčiču za izjemen prevod.