V tretjem primeru se višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, mladi kriminalist Breznik in višja kriminalistka Ivana Premk srečajo z dvoumnostjo. Naenkrat nič ni tako, kot se zdi. Za prometno nesrečo, v kateri izgubi življenje šolska psihologinja, se izkaže, da sploh ni bila nesreča. Rop, v katerem umre tajnica šole, sploh ni bil rop. Ko kmalu zatem nasilne smrti umre še tretja članica šolskega kolektiva, se kriminalisti soočijo s skrajno neprijetnim vprašanjem.
Je možno, da se je v Sloveniji pojavil serijski morilec? Ali pa se bo tudi to izkazalo kot nekaj popolnoma drugega? Je možno razrešiti primer na podlagi baterijske svetilke, ukradenega Aprilinega skuterja in psa, ki ga inšpektor Vrenko sploh nima, ali pa so se preiskovalci tokrat znašli na nevarno tankem ledu?
Zaradi množice kakovostnega tujega čtiva tega žanra se je včasih težje opredeliti do domače kriminalke. Demšarjeve knjige imajo speifičen pristop k tej temi. Ne samo zapisniki kriminalistov, celotna zgodba, vsak prizor je opisan tako, kot da nekdo sproti piše dnevnik ali zapisnik. Tudi vmesna razmišljanja tipa “kaj bo, kaj bi bilo” niso vedno položena v besede ali misli oseb. Seveda so namenjena bralcu, v pomoč pri iskanju storilca. Še ena zanimivost: v zadnjih trenutkih življenja žrtve smo (včasih) zraven. Hkrati z njo podoživljamo grozo, spoznanje in poslednji izdih. In še druga: napoved dejanja. Vnaprej smo poučeni, kaj bo nekdo v bližnji prihodnosti mislil, naredil. Naj omenim še tretjo značilnost. Zapisanemu prizoru sledi opis, kako je do tega prizora prišlo. Torej veliko skokov naprej, nazaj.
Kljub drugačnemu načinu podajanja so mi Demšarjevi zapleti in razpleti všeč. Najbrž tudi zato, ker se dogajajo v znanem okolju. Zanimivo bi pa bilo slišati mnenje bralca s Štajerske ali celo iz Maribora.
Branje lahkotno, zanimivo, te potegne. Kar se pa zgodbe tiče, se mi zdi pa malo za lase privlečeno, da nekdo pobija sodelavce, te pa še kar hodijo v šolo, kot da ni nič. Jaz bi bil tako kot učitelj glasbe, bolniška pa me ne vidijo več, fuck that.
I read the book before the film adaptation (Primeri inšpektorja Vrenka), because I was interested in how closely they adhered to the story in the book (not so much, they changed a lot of things). The story in the book is tense and interesting. I recommend it to everyone who likes detective stories.