Devica, kraljica, vdova, prasica presega tradicionalne žanrske oznake. Ni le knjiga spominov, temveč tudi antropološka analiza vloge ženske kot žene, vdove in uganke skozi zgodovino. Govori o žalovanju, ampak tudi o opolnomočenju.
Erica Johnson Debeljak preprede svojo osebno izkušnjo z vzburljivimi zgodbami zgodovinskih vdov. Neustrašno se sooči s tabuji smrti in vdovstva v sodobni družbi: z medikalizacijo in birokratizacijo žalovanja, z bojem za materialno preživetje, ki kljub manjši pozornosti v primerjavi s čustvenimi vprašanji ostaja osrednja izkušnja vdovstva, ne nazadnje pa z nevarno seksualnostjo vdov. Nastalo je dinamično delo, ki raziskuje najgloblja teoretska in izkustvena vprašanja življenja in smrti ter ženske med njima.
»Devica, kraljica, vdova, prasica je fascinantna in pronicljiva knjiga spominov, tako osebno pričevanje o tragediji kot antropološka analiza vloge vdove v različnih verstvih, kulturah, mitih in književnosti. Ponuja nam poučno, a obenem srhljivo spoznanje, kako malo se je vloga vdove spremenila v zadnjih tisoč letih.« - Slavenka Drakulić
»Že dolgo nisem brala tako modre, imenitno napisane in pretresljive knjige spominov, kot je Devica, kraljica, vdova, prasica. Iz somraka izgube ljubljene osebe je nastala čudovita knjiga: drzno spominsko delo, ki je obenem neusmiljena analiza vdovstva. Pisanje je tako močno, da mi je večkrat izsesalo zrak iz prsi.« - Vesna Goldsworthy
Erica Johnson Debeljak (born 1961, San Francisco, U.S.) is an American-Slovenian writer and translator, an American expatriate living in Slovenia.
From 1987 to 1993, she worked as an financial analyst at the French government-owned Banque Nationale de Paris and as lender to the major Wall Street firms.
After moving to Slovenia, she has worked as a translator and columnist for local newspaper Delo. Her essays and stories have also appeared in US News and World Report, Glimmer Train, Prairie Schooner, The Missouri Review, Nimrod, Epoch, Common Knowledge, and Eurozine. Barren Harvest: The Selected Poems of Dane Zajc, she translated in 2004, was published by White Pine Press.
She has published a number of books both in Slovenian and English, including two memoirs (Foreigner in the House of Natives and Forbidden Bread), a biography of Srečko Kosovel titled Srečko Kosovel: Pesnik in jaz, and a novel Anti-Fa cona.
Želel sem dati še več zvezdic, vendar se ne da. Žal. Pet zvezdic je krivična ocena, saj sem jo dal tudi precej slabšim knjigam. Gotovo bo čisto vsak, ki bo knjigo prebral, občutil moč, ki se skriva v tem besedilu. Avtorica je v času, ki ga opisuje, šibka in na robu zloma. Vendar pa, ko izpusti krik, ni le tako, kot da bi ta krik slišali. Je tako, kot da bi sami kričali. Njena moč, ki jo je prelila v to besedilo, izvira iz neverjetne iskrenosti, s katero je bila napisana. Prav ta iskrenost, ki ničesar ne prikriva in razgali vse, tudi stvari, ki jih ljudje niti sami sebi ne upamo priznati, je tisto, kar me je najbolj osupnilo in presunilo.
"Želim si olajšanja, zares. Rada bi prenehala padati na kolena in vsenaokrog razlivati žalost, rada bi, da mi drobovje ostane v telesu, vendar želim tudi čutiti in ne bi rada postala pacient. Že tako sem izgubila dovolj svoje identitete. Rada bi se oklepala vsaj tistih drobcev, ki so še ostali."
To, kar je avtorica napisala, je zelo intimna in brutalno iskrena knjiga spominov, ki se obenem prepleta z zelo pronicljivo antropološko analizo vloge vdove v kulturi, mitih, religiji in literaturi (recimo Judita, Hekuba, Roop Kanwar). Smrt, vdovstvo in žalovanje so še vedno tabu teme, ki v človeku vzbujajo strah pred umrljivostjo, nelagodje in tesnobo. Po smrti se za žalujočega življenje obrne na glavo, saj se je iz partnerja v hipu prelevi v vdovo/ vdovca. Erica je izpisala zelo presunljivo in drzno pričevanje o tragediji, ki ji je vzela moža, hkrati pa s primeri neusmiljeno pokaže na položaj vdov v družbi in kulturi skozi stoletja. Resnično priporočam v branje! Knjigo odlikujeta tudi zelo lep jezik in čudovit prevod Andreja E. Skubica.
Najbolje prodajana knjiga leta 2021 je bila pri meni v branju že kar dolgo časa. Po počasnem začetku sem se tokrat vendarle vrgla v branje in se pregrizla skozi tole težko in boleče surovo delo. V njem avtorica opisuje svoje doživljanje nenadne in v tančico skrivnosti ovite smrti svojega moža, pesnika in profesorja Aleša Debeljaka. Njegova nenavadna prometna nesreča na viaduktu Peračica je burila duhove in še vedno mnogi namigujejo na samomor.
Erica v knjigi ne poda le svojih pogledov na ta dogodek, ampak nam predvsem ponudi surov in necenzuriran vpogled v njene misli ob novici in v prvih letih življenja brez moža. Žalovanje, birokratske prepreke, spremenjen položaj v družbi, nerazumevanje okolice, prijatelji, ki to niso več... Vse to povezuje z miti in legendami o vdovah, znanih in malo manj znanih.
Ni dvoma, da je knjiga izjemno delo z več vidikov. Predvsem verjamem, da je bila knjiga za avtorico odlična oblika terapije. Vanjo je (vsaj deluje tako) izlila vse svoje misli in občutke, ter jih spretno povezala z mitologijo in različnimi zgodbami. Za vse našteto ji vsekakor kapo dol, saj je poleg poguma in iskrenosti knjiga najbrž potrebovala tudi dobršno mero raziskovanja in brskanja po zgodovini.
Kar se pa tiče bralne izkušnje - meni je bila skrajno neprijetna. Pa ne govorim o stilu pisanja in zgodbi sami, saj je le ta vsekakor kruta in neprijetna sama po sebi. Zapisi so se mi zdeli preveč iskreni, do mere, da mejijo na mazohizem in čustveni ekshibicionizem. Ne vem ali se v tem odraža pregovorna ameriška odprtost, ali dejansko dejanska terapevtska vloga knjige, saj je v njej avtorica dejansko najbrž povedala vse, kar bi navadni smrtniki morda zapisali v dnevnik. Ampak zame osebno je bilo preveč. Preveč stvari, ki so preosebne. Ne z vidika avtorice, ampak drugih ljudi v zgodbi. Počutila sem se neprijetno. Kot da vstopam v intimo tega pokojnika, družine, otrok. A Slovenci smo takšni - da skoraj uživamo v trpljenju drugih, naslajanju nad tujo bolecijo. Zato mi je jasno, da so ljudje v knjigi uživali.
4/5 - surova, iskrena, čustvena. težko je biti tako zelo iskren, do sebe in do drugih. analiza in primerjava je odlična.
da sem kulturologinja, debeljakova študentka (ja ja, tudi na kavo smo šli), je po eni strani pomagalo, po drugi škodilo, ni ostalo v sferah med stranmi. opisi glasu so bolj živi, ker vem, velikosti, hoje, opisovanje tistih njegovih lepih nog - meh, malo prekorači meje, bil je profesor meni, mož njej.
mi pa manjkajo drugi pogledi, drugih vdov. slovenskih vdov, mogoče. percepcija žene je drugačna v sloveniji kot v ameriki, v sloveniji je redkokatera stay-at-home-mama, v ameriki je situacija drugačna. kako se z izgubo sooča slovenska vdova?
Kot avtorica v pojasnilu na koncu knjige zapiše, da gre za knjigo spominov, sem jo točno tako dojemala tudi sama. Nisem brala biografije znanega pokojnega pisatelja skozi avtobiografijo njegove žene, vdove. Brala sem zapis po spominu življenja ženske, ki je nenadoma postala vdova in njeno razmišljanje o vdovah skozi (največkrat književno) zgodovino. Kako se je sama počutila kot vdova, kako je bila obravnavana z vidika družine in prijateljev ter nenazadnje družbe, ki je poveličevala njenega moža. Lastne spomine je spretno prepletla z razmišljanji o vlogi ženske in žene, ki na končni postaji lastnega življenja postane in obstane le še kot vdova. Odlična knjiga.
Res jo je treba prebrati, da razumeš, zakaj je tako dolgo kraljevala na lestvici najbolj branih knjig zadnjih let. Presunljivo, ganljivo, a nikoli sentimentalno pisanje, brutalno iskrena izpoved, ki je še posebej zanimiva zaradi vpletanja družbenih pogledov in predsodkov do vdov danes in v preteklosti.
Z branjem sem pričela s precej izdelanimi pričakovanji, ki pa... so bila v celoti presežena. Zelo. Odlično, zares vrhunsko napisano. Smrt življenjskega partnerja: zgodba, ki je težka, boleča, ki je prav gotovo ni enostavno deliti z drugimi. Ljubezen. Družina. Vpliv smrti na oboje. Odličen opis mnogih aspektov, ki so nam (pred smrtjo bližnjega) neznani. Recimo tudi vprašanje govoric o vzroku smrti, finančnega preživetja po izgubi in porušena stabilnosti družine. Pa vse do vprašanj pravičnosti dedovanja do vseh vpletenih. Kakšna je vloga vdove v družbi. Kako smrt partnerja vpliva na prijateljstva, ki so vsaj do neke mere vezana tudi na osebo, ki je več ni, in ki se v novih razmerah morda razkrojijo in razgalijo kot "neprava"... A navkljub ne najbolj prijetnim temam, v knjigi je prostor tudi za optimizem, razgradnjo bolečine in novo upanje. Žareča in osvobajajoča kratkotrajna ljubezen je opisana pogumno in iskreno. Dodatno težo pa literarnemu delu doda nadgradnja osebne zgodbe z vključitvijo temeljitih, poučno opisanih zgodb o vdovah (in nekaj vdovcih), ki so vzete iz biblije, mitov, dejanskih dogodkov in literature. Ti deli v knjigi dobro nadgradijo avtoričino osebno izkušnjo in nas (spet) opomnijo na to, da se veliko zadev v odnosu do žensk in vloge žensk v družbi, niti ni tako zelo posodobilo in spremenilo... Vloga in položaj ženske je še vedno pogosto definiran in vsiljen s strani patriarhalne družbe, ženske (sploh v ranljivih ali specifičnih situacijah) pa so pogosto degradirane in definirane samo (še) skozi očeta ali moža. Prebrano na mah.
Tenkončutna pripoved ženske, ki je čez noč postala vdova s tremi najstniškimi otroki je res brutalno ganljiva in iskrena. Pritegne predvsem z iskrenimi zapisi o žalosti in žalovanju, zanimivi so tudi antropološki zapisi vloge vdov v različnih verstvih. Iz terapevtskega stališča je zelo zanimiv opis žalovanja (in razlikovanje med žalostjo in žalovanjem) ter prenos medgeneracijske travme s strani ženske linije in ponovitev družinske tragedije, ki jo je avtorica preživela pri 16. letih. V knjigi je tudi več zapisov sanj, kar Jungovcem prinaša še dodatno poslastico!
Res sem uživala ob tej knjigi. Predvsem, ker mi je dala zares razmišljati o nečem čemur nisem nikdar namenila veliko časa. Kako ravna družba z vdovami in kako se srečujemo s smrtjo. Zelo osebna, intimna zgodba. Upam, da je pisanje spominov in občutkov povezanih s smrtjo moža, delovalo na avtorico terapevtsko. Povezovanje osebne pripovedi in anticnih/starodavnih zgodb o vdovah je naravnost genialno.
This entire review has been hidden because of spoilers.
The book is a deeply personal account of the author's experience with death, but it falls short in evoking strong emotional resonance. The descriptions feel tepid, making it difficult to truly empathize with the writer's journey. The narrative intersperses mythological tales, which often seem forcibly inserted rather than seamlessly integrated into the flow of the story.
At its core, the book functions as a prolonged tribute to the author's late husband. However, for readers who did not know him personally, the absence of intimate anecdotes or vivid details about his character creates a disconnect. These missing elements leave the tribute feeling hollow and fail to bridge the emotional gap for outsiders.
While the story is lengthy, it struggles to maintain focus or deliver a compelling purpose, ultimately diluting its impact. In the end, the book is an average attempt at memorializing loss but lacks the depth and connection to truly resonate with a broader audience.
I wasn't a huge fan of this one. I am not a fan of memoirs so that's probably why. I didn't really care for the story and I wish that there was more about historical widows because that sounded interesting. I felt the raw emotions througout this book because it speaks about a loss and a loss of a partner but the pacing was so slow I honestly forgot half of what I just listened to/read and I just finished the book. The audiobook is actually ok but I wasn't a huge fan of the pacing because it's really really slow. I feel really bad because everyone seems to love this book and I just barely got through it.
one of the best books i've ever read. written in a very raw, vunerable way and the only book i've read that shows how relationships with other people change. an excelent and devastatingly sad book that takes the reader trough the first person view of life after death of a loved one. would reccomend it.
Prekrasna zgodba, zelo intimna, zelo neposredna. Preplet osebne zgodbe z zgodbami drugih žensk, vdov iz mitologije in resničnega življenja. Vse to nam prikaže, kako se smrt, žalovanje in vloga vdov, spreminja skozi čas in prostor, a hkrati veliko stvari ostaja enakih.
Audio verzija. Odličen zapis žalujoče vdove o spoprijemanju z izgubo, ki se prepleta z vlogo ženske v družbi. Zdi se da brez PRa. Zraven pa še zunanji pogled na slovenski odnos do smrti. Dobro branje, a ne za na plažo.