Kava s smetano

by Natalija Pavlič

Kava s smetano je roman o strastnem ljubezenskem trikotniku med nami ter … Življenjem in Smrtjo …

Sooča nas z minljivostjo in nam odstira pogled na radost bivanja.

V prvem delu običajno življenje 45-letne ženske brezupno in neusmiljeno osvetli kruta diagnoza. Devet mesecev spremljamo njeno pot, njeno borbo, žalost, jezo, upiranje, sprejemanje in transformacijo. Je konec poraz ali zmaga?

Zgodbo njene prijateljice spoznavamo v drugem delu. Preko hudega trpljenja jo življenje usmeri nazaj v to, za kar je bila rojena. Se uspe pobotati sama s sabo? Jo pri skoraj 50 letih čaka ljubeče zadovoljstvo nad lepotami tega sveta?

Bližina smrti v romanu je boleče poživljajoča, kot (pre)močna črna kava. Našo zaznavo spravlja skoraj do vrtoglave višine. Nežna sladka smetana poskuša to omiliti, osmisliti. Nakazuje belino onostranstva in išče odgovore o tistem – nekaj več.

290 pages, Paperback

Published January 1, 2021

Reviews

[Mojca Rudolf · Rating 5 out of 5]

Da najprej odkrito priznam: knjigo sem prejela kot recenzijski izvod, a ker sem že prej prebrala kratko vsebino, o čem naj bi knjiga govorila, sem avtorici kar takoj pojasnila, da ne vem, kdaj bo njena knjiga prišla na vrsto za branje. Prvič, za ogromno knjig, sposojenih v knjižnici lovim roke vračila, drugič pa, težkim temam se v zadnjih dveh letih raje izognem. A je rekla, da me bo knjiga že sama poklicala, ko me pač bo. Tako sem nekega večera končala z branjem atmosferskega trilerja Sanatorij, ostalo pa mi je še precej časa in ta knjiga je bila na dosegu mojih rok in me očitno poklicala. Že po dveh straneh mi je postalo jasno, da ni to, kar sem pričakovala. Ja, res je, junakinja Ana sev prvem delu knjige sooči z neizprosno diagnozo: neozdravljiv rak. Toda način, na katerega se avtorica loti te teme, me je objel s toplino z vsemi tistimi vprašanji, ki si jih Ana zastavlja in z njenim načinom razmišljanja. Ko se zave, da bo nenadoma stala na odru kot glavna junakinja, čeprav bi bila strašno rada stranski lik, kot je bila vedno v življenju; ter o tem, kako se nekateri z njeno diagnozo ne bodo mogli soočiti, saj jo imajo preveč radi. Imeli bi jo radi nazaj takšno, kot je bila prej, zdrava in nemoč, da bi ji pomagali, jih bo nesla v drugo skrajnost, kar se lepo izkaže pri njenem možu in njeni mami, ki sta jo pripravljena pripraviti, da poskusi vse možne alternatinave zdravljenja, le da se ne bi predala. Toda avtorica nekje vmes izredno lepo nakaže, da tisti, ki je glavni igralec, v sebi točno ve, kaj je njegova konča postaja in da ravna v skladu s tem. Kljub temu Ana nekajkrat deluje proti svoji volji, počasi pa le najde svojo moč in svoj način izražanja, tudi s tem, da si postavlja vprašanja, kaj je tistih deset stvari, ki bi jih še rada naredila pred smrtjo in nekaj od teh tudi naredi.
Zelo lep prikaz razmišljanja je ob tem, ko gleda svoja dva otroka in ugotovi, da je pred diagnozo gledala nanju na drugačen način, iz perspektive vsakodnevnega hitenja in šele zdaj je tisti čas, ko neobremenjeno opazuje in ju ima rada na pristen način.
V knjigi med drugim napiše tudi tole: 'Vsi znamo biti hudo pametni za druge ali pa za stvari, ki se nam še niso zgodile. Ko pa smo čisto zares v zelo resni situaciji, pa nikoli ne vemo, kako se bomo obnaali ali kako se bomo takrat odločili.' Nekako skozi to zapisano deluje prvi del knjige. Po tem prvem delu bi se knjiga z lahkoto lahko zaključila, a avtorica nadaljuje z zgodbe Anine prijateljice Neže in tu lahko spremljamo Nežino zgodbo skozi prizmo nesreče dvoletne deklice, ki se bori za življenje, ljudje pa se združijo v dobrih mislih, da bi se prebudila živa in zdrava iz kome. Še ena zgodba, kakšno je življenje lahko. Zgodba o tem, kako na nas najprej vplivajo starši, nato šola, na koncu družba. Kako od drugih pričakujemo, da nam dajo tisto, kar sami pogrešamo. Zgodba o svetu, kakršen je zdaj, ko se nam iz vseh strani ponujajo 'rešitelji', vsak s svojo teorijo o sreči, a dokler ne najdemo poti do sebe, nam nihče ne more pomagati ali nas rešiti.
Skratka, če boste kdaj naleteli na tole Kavo s smetano: sama jo priporočam vsem empatičnim in odprtim ljudem, ki znajo razširiti meje svojega razmišljanja. Je ravno prav grenka, da se lahko vprašamo, kako bi sami ravnali, če bi vedeli, da je pred nami samo še določena kvota dni - v resnici, dokler s tem nismo soočeni, ne razmišljamo; prej nasprotno, takšne misli zelo odrivamo in si ne pustimo biti to, kar v resnici smo in narediti kakšno stvar, ki ni v okvirih družbe, v kateri živimo, pa bi jo pa radi storili. Čez močno črno kavo pa je natreseno veliko smetane, veliko dobrih misli, tudi to, da smo v svojem bistvu ljudje dobri. Za Ano, ki zboli za rakom, pa kava s smetano pomeni ločnico med tu in med tem, kar prihaja na koncu njene poti.
No, jaz pa šibam po Pasjeslovje po domače in po Tekaški dnevnik čisto navadne gospodinje. Aja, kužka imam, pa si mislim, da ga skozi prvo knjigo spoznam bolje skozi oči te iste avtorice, za Tekaški dnevnik pa se mi zdi, da zna biti poln obešenjaškega humorja, kakršnega na nek način uporablja Natalija Pavlič tudi v knjigi Kava s smetano, s čimer se popolno izogne samopomilovanju. Odlično.

[Lili · Rating 5 out of 5]

Ufff.... Ko sem si sposodila knjigo, sem bila prepričana, da bo lahkotno branje, pa je bila seveda daleč od tega. Jokati sem začela že po par prebranih straneh, prve zgodbe. Med branjem nisem uživala, ampak skoraj trpela. Dušilo me je in čutila sem ogromno tesnobe. Avtorica me je svojim pisanjem čisto "posrkala" v Anin svet bolečine in na neki način tudi njenega ponovnega "rojstva", ki ga je začela od prvega dne, ko je izvedela za svojo diagnozo. Trpela sem z njo, ko se je družina na začetku oddaljila od nje. Njenega moža sem v mislih ne vem kolikokrat preklela 🤷‍♀️

"Kakšen boj to sploh je, če že v naprej veš za izid?

Nepošten, nikakršen, brezvezen in brezupen."

"Kot kava s smetano. Ne moreš biti samo bel ali samo črn. Popolnost je v kombinaciji, v pravilnem razmerju in sprejemanju različnosti. Kot simbol jin-jang, ki predstavlja sodelovanje dveh nasprotnih si energij."

Druga zgodba pa teče malo lažje, čeprav tudi tukaj takoj vemo, kako se bo končala. Neža je prijateljica Ane iz prve zgodbe. Avtorica nam predstavi njeno pot, ki tudi ni lahka, ampak je konec, ki si ga drugače morda ne predstavljamo za Nežinega, že čisto pocukran in čudovit zaključek knjige.

Kljub temu, da je bilo branje zame zelo težko in sem morala knjigo za par dni odložiti, se knjiga zelo lepo bere in že komaj čakam, da si sposodim še kakšno njeno knjigo.

"Iz življenja ne morem narediti perfekcij. Lahko sem le popolna v svoji nepopolnosti."

[Urška Medved · Rating 5 out of 5]

Ne pozabite na škatlo robčkov.

[Ajda Naklada · Rating 4 out of 5]

Ko mi je avtorica ponudila v branje svojo najnovejšo knjigo sem recenzijski izvod z veseljem sprejela, saj se mi zdi pogovor o smrti in minljivosti precej pomembna tema o kateri se govori vse premalo. Vseeno je knjiga zavila v rahlo drugačno smer kot sem pričakovala, a to ne pomeni nujno slabega, zgolj to, da sem prebrala knjigo, ki je morda sicer ne bi.

Knjiga govori o dveh prijateljicah. V prvem delu govori o Ani, ki živi povsem običajno življenje v katero zareže diagnoza: neozdravljiv rak. Spopadanje z boleznijo in prihajajočo smrtjo vsak v Aninem življenju gleda skozi svoje oči. Poleg bitke z boleznijo, ki je že odločena, se v Ani odvija tudi boj s pričakovanji okolice in propadajočim zakonom, ki je bil že prej na trhlih temeljih. Skozi pripoved spremljamo Anine zadnje mesece, drobne radosti, številne težke pa tudi lepe trenutke, predvsem pa mnogo spoznanj in razmišljanj o življenju samem, njegovemu koncu in temu kar pride po tem.

V drugem delu spoznamo življenjsko zgodbo Anine prijateljice Neže. Neža se skozi življenje srečuje s številnimi težavami in preizkušnjami, predvsem pa njena življenjska zgodba govori o iskanju nečesa višjega in o tem, kako lahko energije pomagajo v težkih časih, če jih znamo izkoristiti in z njimi sodelovati. Predvsem pa sprejeti kar nam življenje prinese na pot in se iz tega nekaj naučiti.

Knjiga je napisana v svojevrstnem stilu, veliko je naštevanja posameznih stavkov, misli, kar na trenutke ni najbolj tekoče branje, a krasno ponazori notranje bitke, ki se odvijajo v Ani ob tej tragični diagnozi. Drugi del knjige me na začetku ni tako zelo pritegnil, saj mi razne angelske in podobne energije niso blizu, a me je pisanje vseeno pritegnilo, saj se avtorica ne opredeljuje do določene religije ali ideologije. Tudi sama verjamem, da nekaj več zagotovo obstaja, le to več vsak poimenuje drugače. Nekateri temu pravijo angeli, drugi bog, tretji usoda... Vsekakor pa če smo odprti lahko vidimo, da obstaja zagotovo še kakšna sila, ki nam je skrita. Vsekakor je to knjiga, ki se dotakne tudi takšnih, precej duhovnih tematik, a na všečen in preprost način.

[Keti · Rating 4 out of 5]

Tale me je presenetila z vsebino. Glede na naslov sem pričakovala nekaj bolj lahkotnega. Pretresla me je in mi dala misliti. Bolezen, smrt, življenjske odločitve. Zase. Za druge. Dobrota. Neke višje sile. V katere tudi sama verjamem.

Dolgo je bila na seznamu ampak sem jo brala v točno pravem trenutku.

Morda na trenutke ni tako tekoče branje. Ima pa močno sporočilo, vsaj zame.

[Petra Kirn · Rating 3 out of 5]

Knjiga nam prikazuje dve samostojni zgodbi, katerih rdeca nit je medsebojno prijateljstvo ter soocanje z resnimi zivljenjskimi situacijami. Prvi del o Ani je napisan tako, da nas postavi v Anino situacijo in njeno dozivljanje, medtem ko je drugi del o Nezi napisan prevec na poudarku verovanja in uporabe angelskih vplivov, manj pa vsebinsko.

[Sonja · Rating 5 out of 5]

Kako sem vesela, da sem leto zacela ravno s to knjigo. Tako drugacna in pozivljajoca. Popolnoma nepricakovana.
Soocanje z rakom in krivdo na tem svetu, soocanje z angeli in energijo na onem.
Zelo zanimivo kako sta ti dve zgodbi prepleteni.
Kako smo razvajeni, ker jemljemo dolgo zivljenje za samoumevno, ki se ponavadi zarese sele zacne s postavljeno diagnozo.

[Ana Dešman · Rating 5 out of 5]

Fantastična! Tako ganljiva, da mi je strgala srce. Hkrati polna upanja in vere v dobroto. Dve zgodbi, obe napisani tako, da se bralca osebno dotakneta, ga posrkata vase ter pustita pečat. Ponosna sem, da imamo med Slovenkami takšne pisateljice, kot je Natalija!

[Boris Milevoj · Rating 3 out of 5]

Če bi se knjiga končala pri prvem delu, bi bila ocena 4/5.Tako.....In še nekaj lik Neže iz prvega dela ni isti kot v drugem delu.

[Dagmar · Rating 2 out of 5]

Težko, a žal resnično zgodbo prav tako težko zapustiš, kot prebereš..