Junak romana, ki ob koncu življenja svojo zgodbo pripoveduje zvesti poslušalki, je zamenjal več imen, uniform in položajev, znašel se je na frontah in v taboriščih, bil je ujetnik, ljubimec in zasliševalec. V vrtincu zgodovine je tako rekoč nehote prevzemal različne identitete, ki so ga v vojni s prisegami vezale na nasprotujoče si strani in s tem krojile razburkano usodo posameznika, ki se je želel samo živ in zdrav vrniti domov. Ki tako kot drugi noče biti pozabljen. Pripovedovalec je zato tudi roman o iskanju svobode in o intimni zavezanosti življenju, ki je nenehno na preizkušnji. Kot pa protagonistova neverjetna, ganljiva pripoved jasno pokaže, je preživetje včasih odvisno tudi od prave (ali predvsem dobro povedane) zgodbe in pripravljenosti, da ji nekdo prisluhne.
Spodobno tekoča biografija nekdanjega revirskega sirote s srčno materjo pa partizana pa slovenskega vojaka v nemški vojski, ujetega v Rusiji in tam zadržanega v stalinistični dobi. Manj močna je današnja zgodba, v kateri se 'pripovedovalec' na stara leta združi z žensko iz sosednjega bifeja. Avtorica je vešče zmesila zanimivo biografijo.
Zelo zanimiva usoda pripovedovalca je predstavljena na nekoliko preveč monoton, malodane faktografski način. Med branjem sem imel ves čas občutek, da bi potencial te zgodbe lahko bil bolje izkoriščen.
La historia de una persona muy interesante contada de una forma tremendamente aburrida. Coincido con otros comentarios en que el potencial de la vida de Nikolaj Šturm ha quedado totalmente desaprovechado. En general, la novela me parece muy superficial y repetitiva, con algunas ideas que podrían haber sido muy interesantes y no se profundiza en ellas para nada (como la historia de la mujer a la que Nikolaj "contrata" al final de su vida para contarle su historia, que queda en algo anecdótico). La mezcla de la autora de narración en primera persona y tercera está bien, pero tampoco es para tirar cohetes.
"Svoboda ni to, da delaš, kar želiš, ampak to, da ti ni treba delati, česar ne želiš".
"Samo dve vrsti ljudi poznam, človeške in nečloveške. Povsod so, med rablji in žrtvami, med vsemi narodnostmi, med zmagovalci in poraženci ... In ni mogoče vedeti, kateri vrsti pripadaš sam, k enim ali drugim te prišteje šele huda preizkušnja".
3/5. Ker se generacija viharne sredine 20. stoletja neizbežno poslavlja, lahko naslednikom ostane le še skrbna hramba dokumentov časa in temu primerno zgodovinjenje. Mirana Likar je roman o Nikolaju Šturmu deloma gradila s pomočjo osebnih pričevanj tedaj še živega portretiranca in izbranimi temeljnimi deli oz. "uradnimi" pričevanji, ki so danes kanonične vrednosti v zamišljeni družbi. Šturma spoznamo kot nadebudnega skojevca, idealističnega partizana, prisilnega nemškega vojaka, vojnega ujetnika, priložnostnega vohuna in nazadnje povojnega metalurškega inženirja. Roman je predstavil vse in hkrati premalo, avtorica bi lahko spretneje in svobodneje umeščala izmišljeni del pripovedi.