Ta knjiga mi je bila všeč. V smislu kriminalke imam rad nekaj med umorom v zaključenem krogu in psihološki triler. Kriminalka kot družbena razglednica je precej strašljiva reč. Novinarski prispevki o takšni tematiki so mogoče še najbližji ameriški esejski pisateljski tematiki. Ampak takrat so vsi podatki povsem resnični. Reporter je dolgo let poskušal tako pisanje, a sem ugotovil že v ameriški družbi, da tako pisanje postane nagrajeno in priznano, ko opisuje 30 let staro nevzdržno stanje, kjer se lahko izrabi sodno evidenco za popisovanje zasebnosti obsojenih oseb. In še takrat mora stvar biti skorajda neznosna.
Ker novinarka piše o Ljubljani, sem seveda zastrigel z ušesi. Slovenska kriminalka ima zelo različne poglede in večinoma je pisanje kar v redu. Mogoče sem pričakoval preveč zaradi prvega dela. Mogoče pa nisem pravilno bral napisano.