Po dolgem času spet knjiga, ki je nisem mogla odložiti in sem jo prebrala v manj kot enem dnevu. V parku na Kodeljevem najdejo truplo brutalno umorjenega dekleta, praktično še otroka, odetega le v rdeč plašček. Glavni tožilec Mio Aurelli se znajde pred nemogočo nalogo, saj nanj pritiskajo mediji in javnost, ki bi radi čim prej dobili krivca, predvsem pa razlago za ta na videz povsem nepotreben in nerazložljiv zločin. A na poti do resnice se sooči predvsem z dejstvom, da ima človeška psiha številne plasti, ki se med seboj prepletajo, izključujejo, skrivajo ali pa le spijo, dokler ob travmatičnem dogodku ne vzklijejo na plano.
Odlična kriminalka, ki po mojem mnenju vsekakor presega doslej najbolj uveljavljene in priljubljene slovenske kriminalne romane. Avtorica ima talent za prirejanje situacij in puščanje sledi, ki bralca mnogokrat speljejo na povsem napačno sled. Kar mi morda ni bilo najbolj všeč je ogromno število oseb, ki jih avtorica zelo podrobno opisuje tudi v primeru, ko to za zgodbo morda ni nujno potrebno. Zaradi tega sem se včasih kar malo zmedla in nisem več vedela kdo je kdo, saj so osebe med seboj tudi povezane in je potrebno dobro premisliti o vseh povezavah, ki med njimi obstajajo. V knjigi je tudi ogromno spolnosti, tudi ko to ne bi bilo nujno, kar mene sicer ne moti, velja pa opozorilo za tiste, ki so na takšne teme občutljivi. A za takšne bralce knjiga o spolno zlorabljeni in umorjeni deklici najbrž že v začetku odpade, kajne?
Odličen kriminalni roman za razmišljujoče bralce, ki se ne zadovoljijo s precenjeno zgodbo razvlečeno na 500 strani. Čestitke!