VSEBINA Sonjo prične po nonini smrti vznemirjati družinska zgodovina. Njena babica in njen brat sta namreč med vojno ostala brez obeh staršev, predvsem pa je usodnega dne, ko so nacisti ločili mame in otroke, izginila njuna mlajša sestra, takrat še dojenček. Nihče ni uspel odkriti, kaj se je z njo dogajalo in ali je sploh še živa, zato si to na svoja ramena naloži Sonja. Med raziskovanjem usode t.i. ukradenih otrok se sooči s številnimi vojnimi grozotami, sledi pa jo pripeljejo do različnih ljudi, tudi drugih ukradenih otrok, ki ji pomagajo s svojim spominom in pričevanji. Ob strani se odvija tudi Sonjina osebna zgodba, dekle namreč zapušča srednjo šolo in se podaja v odraslost, kar (bežno) spremlja tudi ljubezenska zgodba.
O DELU Beseda, ki je nimam je izjemno pretresljivo in hkrati napeto branje, ki spretno prepleta preteklost in sedanjost; temelji na skupku resničnih zgodb, ki so pregnetene v eno samo, ki je pred nami. Beremo torej leposlovno delo, roman, za katerim pa se skrivajo ure in ure trdega raziskovalnega dela, raziskav na terenu, intervjujev in študija. Prekaljena avtorica tako za otroke in mladino kot tudi za odrasle se nam tokrat torej predstavlja z romanom za odrasle in bolj ambiciozne (starejše) najstniške bralce.
Zelo težka tematika romana, ki zahteva tudi vso pozornost pri branju. Vnukinja, po smrti babice, raziskuje njeno otroštvo in izginotje babičine mlajše sestrice, ki je ob premikih nasilnega izseljevanja družine v drugi svetovni vojni, nihče več ne najde. Med raziskovanjem sledimo tudi življenju vnukinje -maturantke in njene družine. Iz lastnih izkušen vem, da je za tak roman potrebno veliko raziskovanja, branja in dela. Iz tega razloga je roman izjemen prispevek k razumevanju zgodovinskega obdobja 2.svetovne vojne, programa Lebensborn in ukradenih slovenskih otrocih. Za vse, ki jih ta tema zanima, je roman odličen. Zame osebno pa na posameznih delih preveč podroben in malce razvlečen.