Tik pred začetkom pouka eden od učencev na šolskem stranišču vrže smrdljivca, zaradi katerega morajo izprazniti šolo in predčasno končati pouk. Ravnatelj in šolska svetovalna delavka pa morata med petimi osumljenci odkriti resničnega krivca. Ali gre za preprost primer 'kdor ga zavoha, ta ga spoha' ali pa gre za kaj več?
Ko sem ponovno vzela v roke mladinski roman Smrdljivc, se mi je zdelo, da sem ga prvič prebrala še ne dolgo nazaj. Izkazalo se je, da sem ga prvič brala zelo kmalu po izidu, leta 2021 in danes, štiri leta kasneje, ko sem ga ponovno brala zaradi bralnega kluba, sem zaradi časa, ki je pretekel med enim in drugim branjem, v knjigi lahko našla in se osredotočila na povsem druge stvari, kot prvič.
Premisa je zelo enostavna in večkrat uporabljena v filmih in mladinskih romanih. Na šoli pride do neljubega dogodka. Nekdo je odvrgel doma narejenega smrdljivca, ki je šolo napolnil z vonjem po gnilih jajcih, pa tudi z dimom, zaradi katerega je odpadel pouk. Prestopek te razsežnosti zahteva resno ukrepanje in ravnatelj šole ter svetovalna delavka Lidija pred svojo pisarno zbereta pet osumljencev, ki so bili v času dogodka v bližini. Spoznamo tipičen nabor mladostnikov, ki jih najbrž najdete na vsaki šoli.
Vid je najmanjši od učencev v zadnji triadi a pomanjkanje centimetrov nadomešča s karakterjem, ki se v glavnem naslanja na hvalisanje z materialnimi dobrinami in status njegovega očeta, uspešnega odvetnika. Luka je šolski "odpadnik," fant s številnimi vzgojnimi opomini, ki se je izključitvi izognil s ponavljanjem devetega razreda, čeprav ni videti, da bi mu bilo za to karkoli mar. Tomaž je komaj dvanajstletni fant, sedmi od osmih otrok z velike kmetije. Pravi hrust, ki pa ne govori kaj dosti. Izabela je pridna punčka, ki še nikoli ni naredila ničesar narobe, Ula pa njena prijateljica, nenavadno dekle, ki je na šolo komaj dobro prišlo po tem, ki sta z mamo živeli povsod po svetu.
Med ugotavljanjem krivca za smrad na šoli hitro ugotovimo, da krivda ni glavno, kar bomo odkrili. Razkrivajo se nam predvsem skrite lastnosti naših junakov in vse tisto, česar pri ljudeh s katerimi se vsakodnevno srečujemo, večinoma ne vidimo, a jih prav to dela takšne, kakršni so.
Ob drugem branju sem se še posebej osredotočila na načine, kako je šola postopala do teh petih mladih in njihovih predhodnih težav. Priznam pa, da sem se tudi nasmejala čisto drugim stvarem, kot prvič. Ker knjigo beremo v bralnem klubu zaposlenih na naši šoli, sem bila pozorna na šolsko okolje, tudi na učitelje in druge delavce šole, ki v njem delujejo. Čeprav se bi radi izognili določenim stereotipom, žal lahko (v smehu) potrdim, da večina le teh kar dobro drži.
Tudi po štirih letih od prvega branja sem se imela ob knjigi res fino, ker se mi je pa z branjem že malo mudilo, sem fizično knjigo kombinirala z žvočnico, ki jo bere avtor sam. To ni vedno dobra ideja. Poslušala sem že knjige, ki so jih avtorji brali kot šolski spis, ali pa berilo pri maši, Roku Bohincu pa se pozna, da je v voditeljskih in igralskih vodah domač.
Priporočam vsem mladim in tistim, ki delate z mladimi. Da ne bi pozabili, da se za vsakim imenom in obrazom skriva zgodba, ki je ne poznamo vedno v celoti.
“Uma je razmišljala, da je včasih nevarno biti močna ženska.”
Moram priznati, da me je na začetku jezik malo živciral. Problem pogovorne slovenščine je, da se piše v ljubljanščini, na Obali pa na primer tako ne govorimo. Zaradi določenih izrazov sem se kar kremžila, nekoliko me je zmotila tudi šolska svetovalna delavka Lidija: namen je bil verjetno, da bo njen lik duhovit in sprostil ozračje, ampak si zelo težko predstavljam tako osebo. Posebno, da bi govorila s svojim nadrejenim v poslovenjeni angleščini, šef pa bi ob tem le zavijal z očmi. Knjigo sem morala dati malo na stran. Po nekaj dnevih, ko sem knjigo nazaj prijela v roke, pa mi je bila neznansko všeč! Ko sem se navadila na jezik, mi je zgodba postala simpatična. V petih dneh sem komaj da prebrala tretjino knjige, ko sem knjigo nazaj vzela v roke, pa sem jo v enem dnevu prebrala do konca.
Zgodba je res dobro zamišljena in izpeljana. Poglavja so bila krajša, kar je zelo dobrodošlo, sam potek zgodbe pa se sploh ni zatikal (začetka ne štejem, ker je to moj osebni problem z jezikom). Glede jezika sem sicer razmišljala o primernosti določenih povedih, bolj iz vidika, če bi jih res izrekli oz. pomislili najstniki. Po eni strani je bil relevanten način pisanja za mladino, po drugi strani pa so bili določeni izseki, kjer sem dobila občutek, da so zelo "odrasli" (npr. Vid je v določenih trenutkih zvenel bolj kot odrasel kot pa 14-letnik).
Napetost se lepo počasi stopnjuje, krasno je tudi žonglirano ravnotežje med vsemi junaki - nihče ni preveč izstopal, svoj del sta imela tudi svetovalna delavka in ravnatelj. Na začetku sem imela sicer malo pomislekov, če bo prišla osebnost vsakega posameznika na plano, ker je vseeno pet različnih najstnikov, plus svetovalna delavka in ravnatelj, ampak so se kar dobro izkristalizirali v svojih posebnostih. Glas vsakega posameznika se je dobro razločil in vsi so mi bili po svoje všeč, saj vsak prinese na mizo svoje težave in svoj način razmišljanja. Tako se vedno znova pokaže, da oseba ni samo tisto, kako se pokaže od zunaj. Priznati moram, da so mi bili posebno zanimivi prav odnosi, ki se počasi spletejo med najstniki. Plus ta ilustracija na začetku me je vedno spominjala na The Breakfast Club minus the interrogation. Iz vidika razkritja krivca me konec niti ni toliko presenetil, saj sem imela svoje sume. Bolj me je presenetil en odnos, ki se razkrije.
Na kratko, junaki so se mi kar prirastli k srcu in z veseljem bom prebrala nadaljevanje!
Ko se med prebiranjem knjige vrneš v svoja osnovnošolska leta in se ob tem še nasmejiš. Top knjiga, primerna tako za najstnike kot tudi njihove starše. Priporočam
Ena redkih slovenskih knjig zadnjih let, ki ima zelo dobro narejene like in zelo jasno začrtano zgodbo. S koncem vred. Ja, valjda je za mlade, ampak resno resno super napisano.
Knjiga, prebrana 'v šusu'! Super prvenec! S pravšnjo mešanico humorja, skrivnostnosti, napetosti in najstniških tegob, je držala moje zanimanje od prvega do zadnjega poglavja. V bistvu pritegne že z originalnim uvodom avtorja :-D Toplo priporočam!
G. Bohinc, vam pa čestitke in upam, da izpod vašega peresa oz. tipkovnice zelo kmalu pride še kakšna knjiga, ker jo bom z veseljem prebrala! :)
I really loved this book. I think the characters were so different from each other that it actually made the book better. I loved Lidija she was my favourite character. There were so many different backstories that i got attached to the characters really quickly. The end was really nicely executed and i really loved the ending. I believe that my attachment to the characters made the ending much better. I loved seeing how in the end everyone made up and became friends.♥️♥️♥️